Tudi za oranžne zmaje več šoldov od matere Evrope

Odbojka ter še posebno liga prvakov in prvakinj postajata s splošno smernico šport in tekmovanji, ki za uspeh zahtevata vedno večje finančne vložke. Italijanski klubski velikani v državi velesili odbojkarskega športa zahtevajo svoj kos kolača, tekmeca ACH Volleyja v skupini elitnega B-tekmovanja pa denimo prihajata iz odmaknjene Sibirije. A Kuzbas iz Kemerova je z rudarskega območja sibirskega dela Rusije, Fakel iz Novega Urengoja iz naftno-plinskega, industrijska podlaga in prisotnost velikih ruskih podjetij, tudi Gazproma, pa seveda prinašata tudi določena finančna vlaganja v športne klube. V odbojkarske zaradi tega, ker je v sibirskem delu Rusije to šport, ki se ga v ostrih podnebnih razmerah seveda v dvorani da igrati tudi pozimi. Proračuni ruskih klubov so zato večmilijonski, v ta del odročnega sveta prihajajo svetovni zvezdniki, a ne na lepe oči, temveč zaradi mastnih plač. To poudarja tudi trener odbojkarjev ACH Volleyja Matija Pleško, je pa seveda bilo veliko presenečenje, ko so acehajevci v drugem krogu lige prvakov v dvorani Tivoli ugnali prav ekipo Kuzbasa, ta ima proračun približno pet milijonov evrov. Ljubljanski oranžni zmaji, nekdanji udeleženci zaključnega turnirja četverice v ligi prvakov v sezoni 2009/10, so v zadnjih sezonah imeli približno 700.000 evrov vreden proračun, poudarjali pa so tudi, da so bili dolgovi toliko poravnani, da niso več bremenili tekočega poslovanja. A z omejenimi sredstvi v primerjavi z evropskimi klubskimi giganti sta nakup igralcev in njihova kakovost omejena na razpoložljiv znesek v blagajni in denarnici. Calcit Volley, največji tekmec 16-kratnih slovenskih državnih prvakov, vse od leta 2005, želi tako v moški kot ženski konkurenci ekipo Nove KBM Branik spraviti s prestola, zato so v Kamniku povišali klubski proračun in pripeljali igralske okrepitve. Z 800.000 evrov se je proračunska številka povzpela na milijon. Predsednik Calcit Volleyja Gregor Hribar sicer poudarja, da ima zdaj kamniški klub najvišji proračun v Sloveniji, a dodaja, da je pod klubsko streho veliko različnih selekcij.

Za prvaka 82 milijonov

Saj je milijonček za slovensko stvarnost seveda velika vsota, a v starocelinskih okoliščinah še vedno ni konkurenčna številka. Nogometna liga prvakov in elitno odbojkarsko elitno tekmovanje se po zaslužkih seveda ne moreta primerjati, to bi bilo tudi povsem brezpredmetno, a so številke, tudi zaradi slovenske perspektive, zelo zanimive. Lani sta odbojkarsko ligo prvakov in prvakinj osvojila italijanska kluba, fantje iz moštva Cucine Lube Civitanova in dekleta iz ekipe Igor Gorgonzola Novara. Skupen nagradni sklad Evropske odbojkarske zveze je bil 3,547.000 evrov, znatno povišanje s sezono prej (1,871.000). Zanimivo je, da so zmagovalci in zmagovalke oziroma kluba dobili enako nagradno vsoto, torej ni bilo razlike zaradi spola, po 400.000 evrov. Takšna vsota, seveda po višini izplačila, še ni bila doživeta v odbojkarskem športu. Drugouvrščena kluba, se pravi finalista, Zenit iz Kazana in odbojkarice italijanskega kluba Imoco Volley Conegliano, sta prejela po 200.000 evrov. Tretje mesto je prineslo 125.000 evrov, prišteti pa je treba še dodatke za vsako zmago oziroma poraz v izločilnih bojih. Vsak klub, udeleženec lige prvakov/prvakinj, je prejel določen denarni znesek glede na dosežke v katerem koli delu elitnega tekmovanja. Polfinale je za zmago prinesel 15.000, poraz 5000 evrov, četrtfinale 10.000 (zmaga) in 4000 (poraz), tudi za vsako raven tekmovanje so se podeljevali nagradni tisočaki. Za primerjavo, zmagovalec nogometne lige prvakov v letošnji sezoni bo od Uefe samo za končni triumf dobil 19 milijonov evrov, skupaj pa bo zaslužil 82 milijonov, 450.000 evrov. Skupen nagradni sklad za vse klube je bil ocenjen na 1,95 milijarde evrov. Torej, odbojka finančno ni nogomet, a se gre korak naprej, nekaj pa bo zaslužil tudi ACH Volley.