Slovenke brez glavnega trenerja skočile na oddih

Največkrat imajo pravljice srečen konec. Tudi težko ponovljiva uspešnica, ki so jo v zadnjih letih (s)pisale slovenske smučarske skakalke, se je razpletla sanjsko – z zgodovinsko trojno zmago Urše Bogataj, Nike Križnar in Eme Klinec na nedeljskem finalu svetovnega pokala v Oberhofu. Na ta način so z reprezentančnimi kolegicami le še potrdile veliko premoč v ekipnem seštevku in osvojitev krstnega pokala narodov.

Ob solzah sreče pa je bilo tudi ogromno solz žalosti, ki so privrele iz oči naših neustrašnih deklet (ne vseh) po sila čustvenem sklepnem dejanju izjemno uspešne olimpijske sezone, v kateri so Slovenke z izjemo velikega kristalnega globusa (tega je visoko v zrak dvignila Avstrijka Marita Kramer) osvojile pravzaprav vse, kar je bilo osvojiti mogoče. Ob Špeli Rogelj, naši prvi zmagovalki tekme za svetovni pokal (v Lillehammerju 2014), ki je sklenila svoje smuči postaviti v kot, je trenutke velikega zmagoslavja zasenčila predvsem odločitev Zorana Zupančiča, ki se je odločil po štiriletnem ciklusu končati svoje delo glavnega trenerja.

Kdor ni bil seznanjen s tem, kaj se kuha v zakulisju, je bil zagotovo nadvse presenečen nad potezo 46-letnega Žirovca, v katerem se je dalj časa kopičilo nezadovoljstvo. Motil ga je podcenjujoč odnos do ženskih skokov – tudi odgovornih pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) –, nezadovoljen naj bi bil z razmerami za delo, sodu pa je verjetno izbilo dno, da v Planici niso bili pripravljeni nadomestiti odpadlih tekem iz Rusije in prirediti spektakularnega finala, kakršen bi se po njegovem za dekleta tudi spodobil.

Iz Smučarske zveze Slovenije (SZS) so mu nadvse hvaležni za vse opravljeno, niso pa mogli privoliti v pogoje, pod katerimi bi bil Zupančič pripravljen nadaljevati delo na čelu naše ženske izbrane vrste. Verjeli so, da se bodo po nekaj prespanih nočeh in sestankih vendarle srečali nekje na sredini in našli skupni jezik. Toda naš najuspešnejši skakalni trener naj bi vztrajal pri svojem. Čeprav naj bi si pustil tudi odprta vrata, pa se na drugi strani zavedajo, da je odprtina zelo majhna.

Zaradi tega na SZS že iščejo rešitev, nadejajo se, da jo bodo našli najpozneje do sredine aprila, ko se bodo začele priprave za novo sezono. Če še ni znano, kdo bo takrat poprijel za krmilo slovenske reprezentance, pa je že jasno, da bo imel tisti, ki bo skočil v to vlogo, zelo težko nalogo. Težko bo namreč ponoviti vse uspehe, ki so jih naše skakalke dosegle pod Zupančičevim vodstvom.