Res moti kandidat iz KPK?
Zakaj so v SDS jezni na tožilce
Pravosodje: Na odločanje vlade že od avgusta čaka seznam več kandidatov za tožilce.
Odpri galerijo
Koalicijska pogodba vlade Janeza Janše predvideva tudi spremembo tožilskega dela v smeri preverb zavrženih ovadb; lani je bilo zavrženih več kot 16.000 oziroma več kot polovica kazenskih ovadb. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Lani so tožilstva rešila več zadev, kot so jih prejela, zaradi česar je delo tožilcev ocenjeno kot uspešno in učinkovito. Tožilstva so to dosegla z manj kot 80-odstotno zasedenostjo delovnih mest. Od 268 tožilskih mest je bilo namreč konec lanskega leta zasedenih 211. Na nekaterih tožilstvih je kadrovska zasedenost še manjša, na ljubljanskem okrožnem sodišču je na primer le 65-odstotna.
Največje kadrovske težave imajo na vrhovnem državnem tožilstvu in ljubljanskem okrožnem tožilstvu. »Takšne razmere nastajajo zaradi dolgotrajnih izbirnih postopkov, v Ljubljani pa so dodaten vzrok še dodeljevanje tožilcev na specializirano državno tožilstvo ter dodelitve tožilcev na Eurojust in na državnotožilski svet,« so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu.
V tem trenutku je odprtih 15 postopkov za zasedbo prostih mest državnih tožilcev. Državnotožilski svet je pravosodni ministrici Lilijani Kozlovič dokončna mnenja o dvanajstih kandidatih poslal avgusta in septembra in ti zdaj čakajo na imenovanje. Ker se opozorila o kadrovski podhranjenosti tožilstva ponavljajo, je presenetljivo, da se seznam kandidatov za tožilce ne premakne. Iz vladnega urada za komuniciranje so nam sporočili, da »se mora vlada pred odločanjem o predlaganih kandidatih temeljito seznaniti s celotnim predlogom, kar terja nekoliko več časa«.
Pojavila pa so se tudi že namigovanja, da se za zaviranjem postopka imenovanj tožilcev skrivajo politični razlogi. Slišati je špekulacije, da največji vladni stranki ne ustreza zlasti en kandidat, ki prihaja iz Komisije za preprečevanje korupcije; tam opravlja delo višjega nadzornika za omejevanje korupcije. Protikorupcijska komisija je sicer ravno ta teden javno opozorila na korupcijska tveganja, nasprotja interesov ter vprašanje transparentnosti v postopkih imenovanja, ki se pojavljajo v zvezi z vladnim predlogom zakona o demografskem skladu, kar je v parlamentu tudi javno vznejevoljilo prvaka SDS.
Največja koalicijska stranka SDS je v zadnjem času nezadovoljna z delom tožilcev zaradi zavrženih ovadb v primeru pranja iranskega denarja v NLB; parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se je ukvarjala s tem, je vodil sedanji zunanji minister Anže Logar. Razburjala je tudi nedavna novica, da je specializirano državno tožilstvo na ljubljansko okrožno sodišče vložilo obtožnico zoper predsednika vlade in SDS Janeza Janšo zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Trenti. Janši očitajo zlorabo položaja ali pravic.
Premier je svoje nezadovoljstvo s tožilci izrazil tudi poleti, ko je pisal generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi v povezavi s protivladnimi protesti in mu očital slabo delo. V pismu je opomnil na neukrepanje ob domnevnih grožnjah s smrtjo njemu oziroma »spodbujanju k množičnim umorom« volivcev SDS.
Ta teden pa je tožilce ošvrknil še zaradi plač. Vlada je, spomnimo, tožilcem v času prvega vala epidemije znižala plače za 30 odstotkov. »No, zdaj pa slišim, da tožilci copy paste vlagajo pritožbe zaradi znižanja plač v času epidemije, češ da morajo tudi oni biti izvzeti kot sodniki. Kljub temu da sodišča takrat niso delala, da ni bil nobeden dodatno obremenjen, bi radi nazaj tistih 30 odstotkov, kar pove o neki, bom rekel, moralni teži te kategorije,« je bil kritičen.
Državni tožilci so vložili 57 tožb, v katerih zahtevajo izplačilo razlike v plači, v skupni višini nekaj več kot 93.000 evrov.
Predsednica Društva državnih tožilcev, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline, pri tem poudarja, da je po njihovi oceni znižanje plač neustavno in nezakonito ter da gre za »nerazumno, nesorazmerno in nepravično odločitev«, tudi v luči primerjav z drugimi državnimi funkcionarji, sodniki in zaposlenimi v javnem sektorju, za katere ta ukrep ni veljal. Ni mogoče niti mimo dejstva, poudarja Klinetova, da bi bili vsaj po njim dostopnih podatkih državni tožilci v Sloveniji edini tožilci v celotni EU, ki bi jim v tej fazi sploh znižali plače.
Največje kadrovske težave imajo na vrhovnem državnem tožilstvu in ljubljanskem okrožnem tožilstvu. »Takšne razmere nastajajo zaradi dolgotrajnih izbirnih postopkov, v Ljubljani pa so dodaten vzrok še dodeljevanje tožilcev na specializirano državno tožilstvo ter dodelitve tožilcev na Eurojust in na državnotožilski svet,« so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu.
V tem trenutku je odprtih 15 postopkov za zasedbo prostih mest državnih tožilcev. Državnotožilski svet je pravosodni ministrici Lilijani Kozlovič dokončna mnenja o dvanajstih kandidatih poslal avgusta in septembra in ti zdaj čakajo na imenovanje. Ker se opozorila o kadrovski podhranjenosti tožilstva ponavljajo, je presenetljivo, da se seznam kandidatov za tožilce ne premakne. Iz vladnega urada za komuniciranje so nam sporočili, da »se mora vlada pred odločanjem o predlaganih kandidatih temeljito seznaniti s celotnim predlogom, kar terja nekoliko več časa«.
Pojavila pa so se tudi že namigovanja, da se za zaviranjem postopka imenovanj tožilcev skrivajo politični razlogi. Slišati je špekulacije, da največji vladni stranki ne ustreza zlasti en kandidat, ki prihaja iz Komisije za preprečevanje korupcije; tam opravlja delo višjega nadzornika za omejevanje korupcije. Protikorupcijska komisija je sicer ravno ta teden javno opozorila na korupcijska tveganja, nasprotja interesov ter vprašanje transparentnosti v postopkih imenovanja, ki se pojavljajo v zvezi z vladnim predlogom zakona o demografskem skladu, kar je v parlamentu tudi javno vznejevoljilo prvaka SDS.
Največja koalicijska stranka SDS je v zadnjem času nezadovoljna z delom tožilcev tudi zaradi zavrženih ovadb v primeru pranja iranskega denarja v NLB.
Od kod zamere
Največja koalicijska stranka SDS je v zadnjem času nezadovoljna z delom tožilcev zaradi zavrženih ovadb v primeru pranja iranskega denarja v NLB; parlamentarno preiskovalno komisijo, ki se je ukvarjala s tem, je vodil sedanji zunanji minister Anže Logar. Razburjala je tudi nedavna novica, da je specializirano državno tožilstvo na ljubljansko okrožno sodišče vložilo obtožnico zoper predsednika vlade in SDS Janeza Janšo zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Trenti. Janši očitajo zlorabo položaja ali pravic.
Premier je svoje nezadovoljstvo s tožilci izrazil tudi poleti, ko je pisal generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi v povezavi s protivladnimi protesti in mu očital slabo delo. V pismu je opomnil na neukrepanje ob domnevnih grožnjah s smrtjo njemu oziroma »spodbujanju k množičnim umorom« volivcev SDS.
Ta teden pa je tožilce ošvrknil še zaradi plač. Vlada je, spomnimo, tožilcem v času prvega vala epidemije znižala plače za 30 odstotkov. »No, zdaj pa slišim, da tožilci copy paste vlagajo pritožbe zaradi znižanja plač v času epidemije, češ da morajo tudi oni biti izvzeti kot sodniki. Kljub temu da sodišča takrat niso delala, da ni bil nobeden dodatno obremenjen, bi radi nazaj tistih 30 odstotkov, kar pove o neki, bom rekel, moralni teži te kategorije,« je bil kritičen.
Zmago Jelinčič, prvak SNS FOTO: Arhiv Dela
Jelinčiča zanimalo bajno izplačilo
Prvak SNS Zmago Jelinčič je v poslanskem vprašanju predsedniku vlade Janezu Janši poizvedoval, kdaj bo vlada uredila plačni sistem v »kritični panogi«, to je sodstvu, v katerem si sodniki in tožilci s trajnim mandatom delijo bajne plače. Jelinčič je posebej izpostavil »junijskega prvaka«, višjega pravosodnega svetovalca ljubljanskega okrožnega tožilstva, ki da je prejel plačo 50.011 evrov. Dejstvo sicer je, da ne gre za plačo, ampak izplačilo na temelju pravnomočne sodbe delovnega sodišča, ki je odločalo v individualnem delovnopravnem sporu. Tožbo je leta 2016 sprožila nekdanja zaposlena, v znesek pa so vključeni izplačilo razlik v plačah in obresti.
Prvak SNS Zmago Jelinčič je v poslanskem vprašanju predsedniku vlade Janezu Janši poizvedoval, kdaj bo vlada uredila plačni sistem v »kritični panogi«, to je sodstvu, v katerem si sodniki in tožilci s trajnim mandatom delijo bajne plače. Jelinčič je posebej izpostavil »junijskega prvaka«, višjega pravosodnega svetovalca ljubljanskega okrožnega tožilstva, ki da je prejel plačo 50.011 evrov. Dejstvo sicer je, da ne gre za plačo, ampak izplačilo na temelju pravnomočne sodbe delovnega sodišča, ki je odločalo v individualnem delovnopravnem sporu. Tožbo je leta 2016 sprožila nekdanja zaposlena, v znesek pa so vključeni izplačilo razlik v plačah in obresti.
Državni tožilci so vložili 57 tožb, v katerih zahtevajo izplačilo razlike v plači, v skupni višini nekaj več kot 93.000 evrov.
Predsednica Društva državnih tožilcev, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline, pri tem poudarja, da je po njihovi oceni znižanje plač neustavno in nezakonito ter da gre za »nerazumno, nesorazmerno in nepravično odločitev«, tudi v luči primerjav z drugimi državnimi funkcionarji, sodniki in zaposlenimi v javnem sektorju, za katere ta ukrep ni veljal. Ni mogoče niti mimo dejstva, poudarja Klinetova, da bi bili vsaj po njim dostopnih podatkih državni tožilci v Sloveniji edini tožilci v celotni EU, ki bi jim v tej fazi sploh znižali plače.
