Ustavno sodišče deloma zadržalo izvajanje parlamentarne preiskave v zadevi Kangler
Preiskovalna komisija do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo smela izvajati preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na sodnike.
Odpri galerijo
Kangler v ponedeljek poslancem ni znal pojasniti, koliko kazenskih ovadb je prejel v zadnjih letih. Ocenil je, da med 20 in 25, saj da so ga mariborski kriminalisti sistematično ovajali na štiri mesece, da je bila javnost ves čas razburjena. FOTO: Tadej Regent/Delo
Ljubljana – Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, ki jo je zahteval sodni svet, do končne odločitve zadržalo izvajanje tako zakona kot tudi poslovnika o parlamentarni preiskavi. Po njihovem mnenju bi lahko izvrševanje obeh prineslo težko popravljive škodljive posledice, zato ju bodo obravnavali absolutno prednostno. Žan Mahnič, predsednik preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler, je napovedal spoštovanje odločitve, a tudi nadaljevanje dela. Že v ponedeljek bo na dnevnem redu zaslišanje nekaterih prič, med njimi ni sodnikov.
Kar se sodnikov tiče, so doslej v preiskovalni komisiji zahtevali samo dokumentacijo mariborskega okrajnega in okrožnega sodišča ter vrhovnega sodišča. Na zadnjem so njeno posredovanje zavrnili, dokler o zadevi ne odloči ustavno sodišče. Mahnič je zato že pripravil opomin, ki pa ga zdaj ne namerava poslati.
»V skladu s tem, kar je odločilo, naj opozorim, da sta v tej zadevi odločala politični sodnik, ki je praktično sodnik SMC, Matej Accetto in predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez. Oba bi se morala izločiti, kajti Accetto je kompromitiran zaradi sodelovanja s SMC. Po mojem prepričanju in prepričanju vseh uglednih pravnih strokovnjakov, ki so nastopali v medijih, je teža za Accetta prevelika in ne more več opravljati te funkcije. Prav tako je sporen Knez, ki osebno pozna Kanglerja. Očitno bo treba poseči po vseh ustreznih in predpisanih pravnih možnostih, da se omenjena sodnika izloči,« je dopoldne pojasnil Mahnič.
S SMC je po njegovih besedah povezan tudi bivši agent službe državne varnosti in sodnik Janez Žirovnik, ki je podpisal tretjino odredb za Kanglerjev pregon, zato bi se Accetto vsekakor moral izločiti. A Mahnič je že našel rešitev: Žirovnika sicer ne morejo zaslišati kot sodnika, lahko pa ga kot bivšega agenta in kot bivšega generalnega direktorja Sove.
Preiskovalna komisija bo ugotavljala še, ali obstajajo kakršni koli mehanizmi, da bi postopek, ki bo pripeljal do končne odločitve ustavnega sodišča, dajal videz nepristranskosti.
»Izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih sodnikov v konkretnih sodnih postopkih, namreč trči v ustavno zajamčeno neodvisnost sodnikov, kar lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva. Navedene posledice je mogoče do končne odločitve ustavnega sodišča preprečiti tako, da se začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na sodnike. Takšno zadržanje ne bi povzročilo hujših posledic,« so zapisali v sklepu.
To pomeni, da preiskovalna komisija do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo smela izvajati preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na sodnike.
Ustavni sodniki so zadržali izvrševanje sedmih točk akta, in sicer:
Sedem sodnikov je potrdilo takšno odločitev, Klemen Jaklič pa je glasoval proti njej in napovedal odklonilno ločeno mnenje. Javnosti bo na voljo v prihodnjih dneh.
Sodnik Rok Čeferin se je iz odločanja o zadevi izločil, saj je v preteklosti Kanglerja pravno zastopal.
Ustavno presojo je predlagal sodni svet, prepričan, da omenjeni zakon in poslovnik vsebujeta protiustavno pravno praznino, ker predpisa ne vsebujeta mehanizmov za preprečitev protiustavnih preiskav – zlasti kadar gre za posege v neodvisno pravosodje. V omenjeni preiskavi namreč ne gre za problema delovanja sodne veje oblasti kot celote, ampak na konkretne, že pravnomočno končane sodne postopke. Poleg tega je usmerjena v sodnike, ki za svoje odločitve ne morejo biti politično odgovorni. Medtem Mahnič zatrjuje, da so ravno posamezni primeri tisti, ki potem vplivajo na delovanje sodstva kot celote.
Na spornost omenjene parlamentarne preiskave so opozarjali tudi protikorupcijska komisija, Greco in OECD. Delovna skupina OECD celo razmišlja o nadaljnjih ustreznih ukrepih. Slovenija ji bo morala decembra 2019 predložiti najnovejše informacije o statusu te parlamentarne preiskave.
Kar se sodnikov tiče, so doslej v preiskovalni komisiji zahtevali samo dokumentacijo mariborskega okrajnega in okrožnega sodišča ter vrhovnega sodišča. Na zadnjem so njeno posredovanje zavrnili, dokler o zadevi ne odloči ustavno sodišče. Mahnič je zato že pripravil opomin, ki pa ga zdaj ne namerava poslati.
»Ščitijo sodniško kasto«
Mahnič je napovedal, da bodo kljub odločitvi ustavnega sodišča, nadaljevali nadzor tožilcev, saj so na podlagi odločitve tega istega sodišča, ki sega v leto 1994, tožilci del izvršne, ne sodne veje oblasti. FOTO: Leon Vidic/Delo
S SMC je po njegovih besedah povezan tudi bivši agent službe državne varnosti in sodnik Janez Žirovnik, ki je podpisal tretjino odredb za Kanglerjev pregon, zato bi se Accetto vsekakor moral izločiti. A Mahnič je že našel rešitev: Žirovnika sicer ne morejo zaslišati kot sodnika, lahko pa ga kot bivšega agenta in kot bivšega generalnega direktorja Sove.
Preiskovalna komisija bo ugotavljala še, ali obstajajo kakršni koli mehanizmi, da bi postopek, ki bo pripeljal do končne odločitve ustavnega sodišča, dajal videz nepristranskosti.
Preprečiti nepopravljivo škodo
»Izvajanje parlamentarne preiskave, ki se nanaša na ugotavljanje politične odgovornosti konkretnih sodnikov v konkretnih sodnih postopkih, namreč trči v ustavno zajamčeno neodvisnost sodnikov, kar lahko povzroči nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva. Navedene posledice je mogoče do končne odločitve ustavnega sodišča preprečiti tako, da se začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave v delu, ki se nanaša na sodnike. Takšno zadržanje ne bi povzročilo hujših posledic,« so zapisali v sklepu.
To pomeni, da preiskovalna komisija do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo smela izvajati preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na sodnike.
Ustavni sodniki so zadržali izvrševanje sedmih točk akta, in sicer:
1. Ugotavljanje morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona proti Kanglerju, zaradi suma zlorabe uradnega položaja oziroma javne funkcije
2. Ugotavljanje morebitne politične odgovornosti vlade, vrhovnega državnega tožilstva, vrhovnega sodišča, policije in inšpekcij
3. in 4. Ugotavljanje, kdo je naročil Kanglerjev pregon okrožnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi
5. Ugotavljanje, kdo je naročil mariborski policijski upravi, da izdela več kopij izsledkov preiskave in jih pošlje na različne naslove
6. Ugotavljanje, kdo je koordiniral dogovarjanje med takratnim državnim tožilcem Borisom Marčičem in sodnikom Boštjanom Polegekom
7. Ugotavljanje, kako ravnajo s prikritimi preiskovalnimi ukrepi na policiji in mariborskem okrožnem državnem tožilstvu ter kdo je znotraj sistema odgovoren za zakonitost postopkov ter hrambo takšnih ukrepov
2. Ugotavljanje morebitne politične odgovornosti vlade, vrhovnega državnega tožilstva, vrhovnega sodišča, policije in inšpekcij
3. in 4. Ugotavljanje, kdo je naročil Kanglerjev pregon okrožnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi
5. Ugotavljanje, kdo je naročil mariborski policijski upravi, da izdela več kopij izsledkov preiskave in jih pošlje na različne naslove
6. Ugotavljanje, kdo je koordiniral dogovarjanje med takratnim državnim tožilcem Borisom Marčičem in sodnikom Boštjanom Polegekom
7. Ugotavljanje, kako ravnajo s prikritimi preiskovalnimi ukrepi na policiji in mariborskem okrožnem državnem tožilstvu ter kdo je znotraj sistema odgovoren za zakonitost postopkov ter hrambo takšnih ukrepov
Sedem sodnikov je potrdilo takšno odločitev, Klemen Jaklič pa je glasoval proti njej in napovedal odklonilno ločeno mnenje. Javnosti bo na voljo v prihodnjih dneh.
Sodnik Rok Čeferin se je iz odločanja o zadevi izločil, saj je v preteklosti Kanglerja pravno zastopal.
Protiustavna pravna praznina
Ustavno presojo je predlagal sodni svet, prepričan, da omenjeni zakon in poslovnik vsebujeta protiustavno pravno praznino, ker predpisa ne vsebujeta mehanizmov za preprečitev protiustavnih preiskav – zlasti kadar gre za posege v neodvisno pravosodje. V omenjeni preiskavi namreč ne gre za problema delovanja sodne veje oblasti kot celote, ampak na konkretne, že pravnomočno končane sodne postopke. Poleg tega je usmerjena v sodnike, ki za svoje odločitve ne morejo biti politično odgovorni. Medtem Mahnič zatrjuje, da so ravno posamezni primeri tisti, ki potem vplivajo na delovanje sodstva kot celote.
Na spornost omenjene parlamentarne preiskave so opozarjali tudi protikorupcijska komisija, Greco in OECD. Delovna skupina OECD celo razmišlja o nadaljnjih ustreznih ukrepih. Slovenija ji bo morala decembra 2019 predložiti najnovejše informacije o statusu te parlamentarne preiskave.
