Namesto že plačanega darila bralec dobil priporočeno pismo in račun

LJUBLJANA – Na nas se je obrnil bralec, ki je iz Kitajske – prek spletnim nakupovalcem dobro znanega posrednika eBay – naročil igračo, vredno manj kot 20 evrov. Še preden je prispela pošiljka, ga je presenetilo obvestilo, da mora z računom dokazati, koliko je igrača stala. Poleg tega je prejel še dodaten račun za plačilo storitev v višini pet evrov. Bralec je ogorčen, saj meni, da gre za neupravičeno zaračunan znesek. Seznanjen je namreč s tem, da pošiljke manjših vrednosti sploh ne gredo skozi carinski postopek, poleg tega dodaten izdatek predstavlja prek 25 odstotkov vrednosti pošiljke. Bralec ne razume, zakaj so mu tokrat znesek zaračunali, medtem ko je iz tujine že večkrat naročal in se mu do zdaj kaj podobnega še ni pripetilo.

Zakaj je moral bralec plačati dodatnih pet evrov, smo preverili pri Finančni upravi RS, kamor spada tudi carina, in Pošti Slovenije.

Katere pošiljke so oproščene carine

Začnimo na začetku. Finančna uprava pojasnjuje, da so plačila uvoznih dajatev, to je carine, oproščene:

• Pošiljke blaga zanemarljive vrednosti, ki se pošiljajo neposredno iz tretje države prejemniku v EU, do skupne vrednosti 150 evrov. Oprostitev ne velja za alkoholne pijače, parfume in toaletne vode ter tobak in tobačne izdelke. Te pošiljke so oproščene plačila DDV do vrednosti 22 evrov.
• Blago v pošiljkah nekomercialne narave, ki jih iz tretje države pošiljajo fizične osebe drugim fizičnim osebam na carinskem območju EU do vrednosti 45 evrov (npr. darila). Pri tem veljajo za alkohol, cigarete in določene druge izdelke količinske omejitve.

Pozor: ob uvozu se obračuna in plača tudi davek na dodano vrednost, razen če gre za pošiljko blaga zanemarljive vrednosti, ki je oproščena plačila carine in ne presega vrednosti 22 evrov, opozarjajo pri Fursu. V primeru, ko gre za pošiljko, oproščeno plačila carine in DDV, običajno do obračunavanja dodatnih stroškov ne pride.

A pri našem bralcu se je zgodilo ravno to. Na računu je poleg finančne uprave navedena še Pošta Slovenije, Furs pa pojasnjuje, da je bilo v letu 2014 Pošti Slovenije izdano dovoljenje, na podlagi katerega se poštna uprava šteje kot deklarant in po potrebi dolžnik v poštnem prometu: »Dovoljenje je bilo Pošti Slovenije izdano v sklopu projekta informatizacije carinjenja poštnih pošiljk. S tem projektom se je pospešilo carinjenje poštnih pošiljk, kar je bilo nujno potrebno zaradi velikega povečevanja spletnega nakupovanja.« Na podlagi tega v okviru carinskega postopka opravlja naslednje:

• predloži blago v pošiljki ter podatke o pošiljki carinskemu organu;
• pridobi dokumentacijo in podatke o pošiljkah v carinskem postopku od naslovnikov, če ti niso bili priloženi pošiljki;
• strankam izstavlja obračun carinskih dajatev za pošiljke v carinskem postopku.

Furs spletnim nakupovalcem svetuje, naj prejemnik pošiljke zagotovi vse dokumente in podatke, potrebne za carinjenje blaga: »V primeru, ko pošiljki niso priloženi vsi podatki, Pošta Slovenije od prejemnika zahteva dodatna pojasnila, kar je povezano z zvišanjem stroškov postopka, ki ga opravlja Pošta Slovenije po svojem ceniku storitev carinskega posredovanja.«

Kaj pravi Pošta Slovenije?

Kako je torej mogoče, da enkrat ta izdatek nastopi, drugič pa pošiljka brez dodatnega preverjanja prispe do naročnika? »Vse poštne pošiljke se izmenjujejo skladno z določbami Svetovne poštne zveze. Ena od določb ob sprejemu pošiljk navaja, da mora biti za pošiljke z blagom na pošiljki obvezno popolnoma natančno in v celoti izpolnjena carinska izjava (mednarodni poštni obrazec CN 22 oz. CN 23), ki se v naslovni državi upošteva kot najava blagovne pošiljke carini. Pošta Slovenije je dolžna vse blagovne pošiljke iz tretjih držav predložiti carini.

Ali pošiljka postane predmet uvoznega carinjenja ali ne, je v veliki meri odvisno od podatkov, ki so na voljo na sami pošiljki, na drugi strani pa od posameznih navedb na deklaraciji CN22/23 in tveganj v zvezi z njimi.
 
Vrednosti blaga, označene na poštnih pošiljkah, so vedno pogosteje nižje od dejanskih vrednosti blaga, tako da so posamezni artikli pogosto predmet preverjanj. Izogibanje plačilu uvoznih dajatev z navajanjem neresničnih podatkov glede vrednosti blaga je namreč po določbah carinske zakonodaje kaznivo dejanje,« pojasnjujejo na Pošti. 
 

Enkrat ja, drugič ne

Kako se torej izogniti temu dodatnemu izdatku, ko gre za pošiljko manjše vrednosti od 22 evrov? »Če so pošiljke opremljene v skladu s predpisi in njihova vrednost dejansko ne presega vrednosti, ki zahteva obračun uvoznih dajatev (do 22 EUR), potem carina ne zahteva dodatnih pojasnil in dokumentov in se lahko prejemnik tem stroškom izogne. Uvozne omejitve, ki izhajajo iz carinskih predpisov, so predmet carinske zakonodaje in veljajo v vsaki državi.
 
Kot že navedeno, ni nujno, da je vsebina pošiljke dejansko vredna toliko, kot je označeno na pošiljki. Če je navedena cena na pošiljki prenizka, se lahko zahteva dodatna dokazila.

Uporabnikom svetujemo, da ob spletnih nakupih v sporočilu prodajalcu zahtevajo, da se pošiljki priloži originalni račun (in ne račun z nižjo vrednostjo ali prilagojenimi podatki), po dostavi pošiljke pa se lahko poda ocenitev prodajalca, ki naj zajema tudi upoštevanje pravil pošiljanja. Tako je možno vplivati na razne poskuse spletnih goljufij in prikrivanj s strani prodajalcev, ki se na koncu vedno odrazijo v škodo kupca (dodatna plačila uvoznih dajatev in dodatne izvedene uvozne storitve).
 
Prav tako Pošta Slovenije svetuje, da so pošiljatelji pri podatkih glede pošiljke čim bolj specifični, torej ni npr. dovolj, da se navede npr. prehrambeni izdelki, pač pa je treba točno navesti, za kateri prehrambeni izdelek gre, ker npr. za določene prehrambene izdelke obstaja prepoved uvoza ipd.,« še dodajajo.
 

Imate zgodbo za nas? Pišite nam prek spodnjega obrazca.