VRT
Živahni procesi v zemlji, pokriti s snegom
Snežna odeja je resda najboljša naravna zaščita zemlje v mrzli zimi. A kaj ko tisti, ki nam letos deli sneg, nima prave mere, medtem ko ga je ponekod strašljivo veliko, ga drugod ni niti toliko, da bi bilo vredno v kleti poiskati lopato za kidanje.
Odpri galerijo
Pod snegom bodo deževniki in mikroorganizmi lahko dlje opravljali svoje pomembno delo. FOTOGRAFIJE: guliver/GETTY IMAGES
Hladna in suha zima z obilo sonca, kakršna trenutno vlada pri nas, je sicer prijetna za počutje, a manjka ji tistih vsaj dvajset ali trideset centimetrov snega, ki bi razveselil otroke, smučarske navdušence in vse, ki jim je ljuba zimska belina. In ker je snežna odeja nadvse koristna za zemljo, bi bila povšeči tudi kmetom in vrtnarjem ter malim vrtičkarjem. Od nekdaj je veljalo, da snežna odeja nadvse blagodejno vpliva na zemljo, saj jo ščiti pred mrazom in ji hkrati zagotavlja primerno vlago.
Sneg je namreč odličen izolator, ki v svojih prelepih belih kristalih skriva kar 90 odstotkov zraka. Kmetje so vedno govorili, da je sneg dobrodošel, saj zemlja pod njim počiva. Ta izraz pa le pogojno drži, saj se tudi v zemlji, ki pozimi sameva, vseskozi dogajajo živahni procesi. Vendar le, če imamo opravka z živo zemljo, kar pomeni, da je polna mikroorganizmov, ki skrbijo za to, da se organska masa pretvarja v hrano za rastline.
Mikroorganizmi, to so bakterije in glive pa tudi drugi koristni prebivalci vrta, na primer deževniki, so za zdravo prst ključnega pomena, saj jo s svojim delovanjem ohranjajo rodovitno in zračno. Rastline, ki jih na vrtu gojimo čez leto, porabljajo hranila, zato je njena obnova nujna, če želimo tudi v prihodnjih letih uspešno vrtnariti. Ako zagotovimo dobre razmere za mikroorganizme, se bo zemlja obnavljala tako rekoč sama, brez dodajanja umetnih ali organskih gnojil. Spreminjati moramo le lokacijo posevkov s kolobarjem in paziti, da je ne zastrupljamo s kemičnimi sredstvi.
A gremo nazaj pod sneg, katerega funkcija je večplastna. Kot smo že zapisali, je v njem kar 90 odstotkov zraka, kar pomeni, da je odličen izolator in zemljo ščiti pred mrazom. Zato lahko v tako zaščiteni zemlji življenjski procesi potekajo dlje v zimo, kot če bi bila gola. Mikroorganizmi so namreč polno dejavni do temperature 8 stopinj Celzija, nakar začne njihova aktivnost počasi upadati. Povsem se ustavi šele pri res hudem mrazu, –21 stopinj Celzija, ki pa jo zemlja doseže kasneje, če je pokrita s snegom. Šele takrat bo zemlja pod snegom zares počivala, kot pravimo.
Spomladi, ko se začne zemlja segrevati, pa je sneg spet zelo dobrodošel, saj ji potem, ko se začne taliti, zagotavlja prepotrebno vlago za zagon življenja v njej.
Da bi bil učinek snega še večji, pa vrtnarji vedo, da je dobro zemljo jeseni, ko pospravimo pridelke, zavarovati z zastirko iz trave ali listja. Poglejmo najprej, kaj se dogaja z zemljo, ki čez zimo ostane gola, torej tam, kjer grede le pospravimo in prekopljemo. Ko voda v taki zemlji zamrzne, se razširi, s tem pa prst diha in se razrahlja. To je sicer dobro, vendar zmrzal po drugi strani tudi v globljih plasteh zavira koristno delovanje mikroorganizmov.
S tem ko plasti zemlje obračamo, pa premešamo tudi različne plasti mikroorganizmov in osiromašimo dogajanje v zemlji. Ampak jeseni odpadnega organskega materiala na vrtu ne zmanjka, saj opravljamo še zadnje košnje in grabimo odpadlo listje, zato ga nikar ne zavrzimo, temveč uporabimo za zastirko. Tako bodo imeli mikroorganizmi vso zimo na voljo dovolj materiala za predelavo v hranilne snovi, če bo padel še sneg, pa bodo tudi temperature primernejše in se proces ne bo ustavil zaradi mraza. Na tak način bo zemlja hranila sama sebe in z leti se bo potreba po gnojenju zmanjševala, ne povečevala, kot je običajno pri klasičnem vrtnarjenju, kjer ne uporabljamo zastirke.
Zaradi pomembne vloge, ki jo v tem procesu odigra sneg, pa so mu včasih rekli kar gnoj za siromake, ki si niso mogli privoščiti, da bi ga vsako leto znova kupili pri kmetu.
Pod snegom bodo deževniki in mikroorganizmi lahko dlje opravljali svoje pomembno delo. FOTOGRAFIJE: guliver/GETTY IMAGES
Sneg je namreč odličen izolator, ki v svojih prelepih belih kristalih skriva kar 90 odstotkov zraka. Kmetje so vedno govorili, da je sneg dobrodošel, saj zemlja pod njim počiva. Ta izraz pa le pogojno drži, saj se tudi v zemlji, ki pozimi sameva, vseskozi dogajajo živahni procesi. Vendar le, če imamo opravka z živo zemljo, kar pomeni, da je polna mikroorganizmov, ki skrbijo za to, da se organska masa pretvarja v hrano za rastline.
Mikroorganizmi pozimi
Mikroorganizmi, to so bakterije in glive pa tudi drugi koristni prebivalci vrta, na primer deževniki, so za zdravo prst ključnega pomena, saj jo s svojim delovanjem ohranjajo rodovitno in zračno. Rastline, ki jih na vrtu gojimo čez leto, porabljajo hranila, zato je njena obnova nujna, če želimo tudi v prihodnjih letih uspešno vrtnariti. Ako zagotovimo dobre razmere za mikroorganizme, se bo zemlja obnavljala tako rekoč sama, brez dodajanja umetnih ali organskih gnojil. Spreminjati moramo le lokacijo posevkov s kolobarjem in paziti, da je ne zastrupljamo s kemičnimi sredstvi.
Pravimo, da pod snegom narava počiva, vendar je pod njim nadvse živahno.
A gremo nazaj pod sneg, katerega funkcija je večplastna. Kot smo že zapisali, je v njem kar 90 odstotkov zraka, kar pomeni, da je odličen izolator in zemljo ščiti pred mrazom. Zato lahko v tako zaščiteni zemlji življenjski procesi potekajo dlje v zimo, kot če bi bila gola. Mikroorganizmi so namreč polno dejavni do temperature 8 stopinj Celzija, nakar začne njihova aktivnost počasi upadati. Povsem se ustavi šele pri res hudem mrazu, –21 stopinj Celzija, ki pa jo zemlja doseže kasneje, če je pokrita s snegom. Šele takrat bo zemlja pod snegom zares počivala, kot pravimo.
Spomladi, ko se začne zemlja segrevati, pa je sneg spet zelo dobrodošel, saj ji potem, ko se začne taliti, zagotavlja prepotrebno vlago za zagon življenja v njej.
Če ostane zemlja gola
Da bi bil učinek snega še večji, pa vrtnarji vedo, da je dobro zemljo jeseni, ko pospravimo pridelke, zavarovati z zastirko iz trave ali listja. Poglejmo najprej, kaj se dogaja z zemljo, ki čez zimo ostane gola, torej tam, kjer grede le pospravimo in prekopljemo. Ko voda v taki zemlji zamrzne, se razširi, s tem pa prst diha in se razrahlja. To je sicer dobro, vendar zmrzal po drugi strani tudi v globljih plasteh zavira koristno delovanje mikroorganizmov.
V Sloveniji letos še nismo zares kidali.
S tem ko plasti zemlje obračamo, pa premešamo tudi različne plasti mikroorganizmov in osiromašimo dogajanje v zemlji. Ampak jeseni odpadnega organskega materiala na vrtu ne zmanjka, saj opravljamo še zadnje košnje in grabimo odpadlo listje, zato ga nikar ne zavrzimo, temveč uporabimo za zastirko. Tako bodo imeli mikroorganizmi vso zimo na voljo dovolj materiala za predelavo v hranilne snovi, če bo padel še sneg, pa bodo tudi temperature primernejše in se proces ne bo ustavil zaradi mraza. Na tak način bo zemlja hranila sama sebe in z leti se bo potreba po gnojenju zmanjševala, ne povečevala, kot je običajno pri klasičnem vrtnarjenju, kjer ne uporabljamo zastirke.
Snežna odeja zemljo varuje pred prenizkimi temperaturami, ščiti pred izsuševanjem, hkrati pa daje zavetje mikroorganizmom, ki pretvarjajo organsko maso v hrano za rastline.
Zaradi pomembne vloge, ki jo v tem procesu odigra sneg, pa so mu včasih rekli kar gnoj za siromake, ki si niso mogli privoščiti, da bi ga vsako leto znova kupili pri kmetu.
