Za udobno pasjo starost: kuža pogosteje potrebujejo počitek
Tudi pri psih je staranje del življenjskega cikla, vsak lastnik se mora že tistega dne, ko se odloči, da bo vrata svojega doma odprl štirinožnemu ljubljenčku, zavedati, da njegov najboljši prijatelj ne bo vedno mladosten in poskočen.
A pasja jesen življenja še zdaleč ni začetek konca: naš najboljši prijatelj še vedno lahko uživa v vsakdanjiku s svojo družino, bo pa vsekakor potreboval več pozornosti in nege, lastnik pa mora biti pripravljen na ustrezne prilagoditve življenjskega sloga.
Obvezna rekreacija
Značilni težavi pasjih starostnikov sta slabši sluh ter neustrezno delovanje nekaterih organov; radi obolevajo ledvice in jetra, možni sta sladkorna bolezen in debelost, številni psi, predvsem predstavniki velikih pasem, imajo težave s sklepi in posledično gibanjem. Pri opredeljevanju starosti seveda ne govorimo vedno o isti številki: zelo velike pasme se lahko začnejo starati že okoli šestega leta, majhne pa šele po desetem, seveda pa so pomembni dejavniki še genetika, splošno zdravje in naša skrb za ljubljenca. Denimo prehrana.
Ta mora biti od prvega dne kakovostna, prilagojena pasmi, morebitnim zdravstvenim potrebam in seveda starosti, zato se je v pasji jeseni življenja smiselno pozanimati o prehrani, ki bo v tem življenjskem obdobju za žival optimalna, torej vsebuje manj maščob in kalorij, kar preprečuje neželeno povečanje telesne mase. Glede na morebitna zdravstvena tveganja ali druge potrebe bo veterinar morda priporočil tudi uživanje prehranskih dopolnil.
Pri ohranjanju ustrezne telesne teže je v veliko pomoč tudi rekreacija, ki naj bo seveda primerna za našega pasjega starostnika, vsekakor pa mora biti redna – ne le zaradi samega gibanja na prostem, ampak tudi druženja in negovanja dragocenega odnosa med nami in ljubljencem. V jeseni življenja psi pogosteje počivajo, a sprehodi naj bodo kljub temu redni; krajši sicer, izogibamo se prevelikim naporom, kot sta tek ob kolesu ali hoja v hrib, gibanje pa mu lahko popestrimo z iskanjem priboljškov ali pa se mu skrivamo.
Sprehod bo tako zabavnejši, obenem pa bo naš kuža krepil kognitivne sposobnosti, ki mu lahko v poznejših letih začnejo pešati. V skupne dejavnosti vključimo več izletov z avtomobilom in tako skupaj raziskujemo nove kraje ter vonjave in zvoke; kuža bo po dnevu pustolovščin dobre volje in prijetno utrujen, zato mu kakovosten in globok spanec ne uide.
Dosledna nega
Nikar ne opustimo rednih obiskov pri veterinarju, ki bo lahko pravočasno opazil morebitno obolenje in začel terapijo za lajšanje težav ali preprečevanje zapletov; še naprej ostajajo prioriteta cepljenja, nikakor pa ne gre zanemariti ustne higiene, saj bo zdravo zobovje našemu psu še naprej omogočalo pravilno in zadostno prehranjevanje ter preprečevalo nelagodje v ustni votlini in razmah bolezni.
Veliko pozornosti posvečamo tudi koži, ki lahko postane suha, luskasta in razdražena, ter dlaki, ki ni več sijoča in mehka, zato potrebuje prilagojeno in pogostejše krtačenje; ne pozabimo, psi se na stara leta sami težje negujejo, zato jim moramo pomagati pri odstranjevanju nesnage in drugih vsiljivcev, pri tem pa mimogrede pregledamo še kožo in tipamo za morebitnimi bulicami.
Še naprej ostaja pomembna nega ustne votline.
Psu lahko vsakdanjik olajšamo tudi z nekaterimi prilagoditvami v bivalnem okolju. Če je le mogoče, mu prizanesemo s hojo po stopnicah in mu ležišče uredimo drugje. To naj bo vedno suho, čisto in udobno, po potrebi tudi ortopedsko! Odstranimo preproge in druge ovire ter zavarujemo drseče površine, da preprečimo neželene poškodbe, ki so lahko tudi v blagi obliki zelo nevarne in nadležne.
