Tla zasičena z vodo

September je zaznamoval obilen dež, količine so ponekod presegle celo od tri- do štirikratne običajne septembrske bere. Zlasti v zadnji tretjini meseca je predvsem v zahodni polovici države in na jugovzhodu padla večja količina dežja, nekoliko manj so ga namerili na severovzhodu in v spodnjem Posavju. Deževno vreme je vztrajalo skoraj do zadnjih dni septembra. V zadnjem vikendu ga je padlo na skrajnem severovzhodu države in ob obali le okrog 20 mm, drugod okrog 50 mm, največ pa znova v Osilnici, okrog 150 mm, in v Posočju, več kot 180 mm. Količine so ponekod presegale septembrske rekorde, na primer v Zadlogu nad Idrijo in v Osilnici ob Kolpi je po podatkih Arsa skupna mesečna količina dežja presegla 800 mm.

Zgodnje rjavenje kostanja že sredi poletja povzroči škodljivec listni zavrtač. FOTO: Lapandr, Getty Images

Deroče vode odnesle prst

Zaradi obilnih padavin so ponekod tla popolnoma zasičena z vodo, marsikje so bile površine poplavljene. Ob visoki relativni vlažnosti in ponekod tudi podpovprečni temperaturi zraka je bilo izhlapevanje nizko, med 1 in 1,5 mm dnevno, na Obali do 2 mm dnevno. Površinska vodna bilanca (razlika med količino padavin in potencialnim izhlapevanjem) je bila pozitivna, to velja za zadnji teden v septembru in ves september. Površinski sloj tal se je obilno založil z vodo. Vodnobilančne razmere in stanje površinskega sloja tal za preteklih 30 dni povsod po Sloveniji odražajo običajno (Zgornjesavska) oziroma nadpovprečno (preostale regije) namočenost. To lahko povzroči težave na kmetijskih površinah: za posevke kultur, na primer v tem času oljne ogrščice, detelj in deteljno-travnih mešanic, na katerih stoji voda več kot štiri dni, je po tehnoloških navodilih velika verjetnost, da so uničeni in jih bo treba ponovno zasejati. Deroča voda na kmetijske površine pogosto prinese vejevje in mulj. Za nadaljevanje kmetijske pridelave je treba take površine očistiti in počakati, da se primerno osušijo. Zaradi velike teže strojev za spravilo lahko v nasprotnem primeru nastane škoda na strukturi tal. Površine je treba zravnati in vzpostaviti prvotno stanje. Ponekod so deroče vode odnesle zgornjo rodovitno prst.

Setev ozimnih žit

Približuje se čas setve ozimnih žit, zato je treba pravočasno in dobro pripraviti površine. Optimalen termin za setev pšenice je med 10. in 25. oktobrom, nekaj dni prej se lahko poseje ječmen, rž in tritikalo. Vremenska situacija se je v prvih dneh oktobra izboljšala in lahko pričakujemo izboljšanje razmer za delo na njivskih površinah. Na težjih tipih tal in tistih, kjer obstaja nevarnost za zadrževanje vode, je priporočljivo po setvi ozimnih žit narediti kanale, ki bodo omogočali odtekanje površinske vode, saj so vznikli posevki zelo občutljivi za zadrževanje vode na površini tal. Če ozimna žita pridelujemo na bolj peščenih in prodnatih tleh, je priporočljivo sejati ječmen; ta ima hitrejšo dinamiko rasti in razvoja in običajno dozori pred nastopom poletne suše.

Pri načrtovanju časa setve moramo upoštevati, da se v primeru prezgodnje setve posevki jeseni preveč razvijejo in razrastejo, zaradi česar so slabše odporni proti zimski zmrzali in boleznim. Prav tako je škodljiva prepozna setev, saj posevki ostanejo slabše razviti, neprimerno ukoreninjeni in nerazraščeni ter zato slabše prilagojeni nizkim zimskim temperaturam. V Sloveniji lahko sejemo seme vseh sort ozimnih žit, ki so registrirane v Evropi in so vpisane na evropsko sortno listo. Na trgu je veliko število sort ozimin z različnimi lastnostmi, zato je zelo pomembno, da pridelovalci pred nakupom pridobijo informacije o primernosti sorte za namen pridelovanja. Zelo pozne sorte niso primerne za lahka, suši podvržena tla, sorte z visoko slamo niso primerne za vetrovne lege. Na težjih kislih tleh je za krmo bolje sejati tritikalo kot ječmen. Sorte v Sloveniji, ki so na priporočeni listi kmetijskih svetovalnih služb, so izbrane na podlagi ugodnih večletnih rezultatov glede na višino in kakovost pridelka.

Prvi odtenki barv

Obilno deževje in ohladitev sta prinesla prve spremembe v barvi listja. Nekatera drevesa so zaradi predhodne suše del listja že odvrgla. Pomanjkanje vode v tleh oziroma suša namreč povzroči zgodnje rumenenje oziroma rjavenje in odpadanje listov zaradi sušnega stresa, barve listov so manj izrazite s prevladujočimi rjavimi toni. Tudi letos je suša pripomogla k zgodnjemu jesenskemu videzu gozdov.

Čas jesenskega obarvanja listja običajno nastopi, ko se krajšajo dnevi. Vplivi drugih okoljskih dejavnikov, kot so temperatura zraka, padavine, prehranjenost rastlin, izredni vremenski dogodki, pojav škodljivcev ali bolezni, so bolj spremenljivi, zaradi česar je lahko vsaka jesen po času obarvanja in intenziteti jesenskih barv unikatna. Listi se zelo lepo obarvajo, kadar je prehod iz poletja v jesen nenaden, dnevi so še sončni in topli, noči pa že sveže, vendar so temperature zraka še nad ničlo. Običajno med prvimi spremeni barve javor, divji kostanj v začetku oktobra, v zadnjem desetletju pa zgodnje rjavenje te drevesne vrste, že sredi poletja, povzroči škodljivec listni zavrtač. Tudi lipa in lipovec spremenita barvo listov zelo zgodaj oziroma začneta rumeneti med prvimi od pri nas rastočih listopadnih drevesnih vrst.