Sv. Trojica v Slovenskih goricah: nekoč ob gmajni, zdaj ob jezeru

Postavili so jo na mestu, ki je bilo prvotno namenjeno za izgradnjo cerkve. Njene poslikave predstavljajo Sveto trojico, svetega Izidorja in svetega Lenarta, slednja sta predstavnika kmečkega stanu. Razlog, da je kapelica trikotne oblike, je treba iskati v svetopisemskem izročilu o Sveti trojici kot troedinem bogu in tudi v legendi o treh lučkah. Po tej legendi so se na vrhu hriba prižigale tri zvezde ali tri lučke, zato so po prvi kapeli iz leta 1631, posvečeni Svetemu duhu, v letih 1636–1643 na vrhu hriba zgradili novo cerkev in jo posvetili Sveti trojici. Ta je kmalu postala priljubljena romarska božja pot in je sloves ohranila vse do današnjih dni.

Kdaj so sezidali kapelico ob gmajni – o današnjem umetnem jezeru še ni bilo ne duha ne suha –, ni znano, iz ohranjene kronike lahko samo razberemo, da je bila na dan svetega Marka leta 1904 že drugič prenovljena, blagoslovil jo je sam lavantinski knezoškof Mihael Napotnik, tako kot tudi križev pot, ki je že takrat potekal od kapelice do cerkvenega oziroma samostanskega dvorišča na vrhu hriba. Ob kapelici se radi ustavijo mnogi obiskovalci Trojiškega jezera, posedijo na klopeh in si v tišini naberejo novih moči za nadaljevanje poti.