Rudarji zaminirali vhode v rove (FOTO)
Občina Litija je v začetku decembra 2017 znova odprla rudnik Sitarjevec za turistične namene. Litijski rudnik se po dobrih petdesetih letih prebuja iz pozabe in ponuja številne možnosti za razvoj doživljajskega turizma. Ljubitelji podzemlja lahko obiščejo enega najstarejših rudnikov na Slovenskem. Vhod je na Sitarjevški cesti, to je pod 448 metrov visokim hribom Sitarjevec, ki varuje Litijo pred južnimi vetrovi, hkrati pa ostro zasenčuje zlasti stari del kraja, poroča v knjigi o rudniku njen avtor Ivan Godec.
Litijski rudnik svinca in cinka ali Sitarjevec spada med naša večja rudna nahajališča, Litija pa je bržkone najstarejše slovensko rudarsko mesto. Izkoriščanje rude na tem območju sega v daljno preteklost. Arheološko najdišče na vrhu hriba kaže na to, da so v Litiji rudarili že v času Keltov. Posredno je dokazano tudi obratovanje litijskega rudnika v rimskem obdobju. Prvo pisno dokazilo o tej dejavnosti v okolici Litije je nagrobni spomenik rudarskemu mojstru Cristofu Brukherschmidu z letnico 1537.
Na Dunaju skovali litijske srebrnike
»Rudnik Sitarjevec je kljub tisočletni zgodovini ob opustitvi del popolnoma prešel v pozabo,« je v uvodu knjige zapisala Helena Hauptman iz Mestnega muzeja Litija: »Zakaj je bilo tako, lahko samo sklepamo, zagotovo pa sta svoje opravila težko delo in silikoza, ki je bila zelo pogosta bolezen sitarjevških rudarjev. Kot da bi želeli čim prej pozabiti na vse tegobe svojega poklica, so zaminirali glavne vhode v rove, še prej pa so vanje zmetali opremo in orodje. Rudnik Sitarjevec je za javnost znova oživel leta 2000, ko so v Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija pripravili tematsko razstavo o njegovi zgodovini ter se vključili v prizadevanja za revitalizacijo.«
1966. so ga zaprli.
Rudarjenje je na tem območju doživelo veliko vzponov in padcev, kar je bilo povezano predvsem s povpraševanjem in ceno na trgu za posamezno rudo. Kopali so predvsem svinčevo, cinkovo, bakrovo, živosrebrno, baritno in železovo rudo. Nizka vsebina kovine v rudi ni več omogočala rentabilnega odkopavanja, tehnična opremljenost jame je bila slaba, rudna telesa so bila majhna in razsejana v prostoru, zato so začeli leta 1965 zapirati obrate. Rudnik je uradno prenehal obstajati aprila 1966.
Obiskovalci si lahko ogledajo notranjost enega najstarejših polimineralnih rudnikov v Sloveniji. V njem je bilo najdenih več kot 60 različnih mineralov. Območje še danes velja za izjemno bogato nahajališče mineralov ne samo v slovenskem, temveč tudi v evropskem merilu.
Pisni viri omenjajo rudnik Sitarjevec že v 16. stoletju. V drugi polovici 19. stoletja, ko je spadal med največje v Evropi, je bila na levem bregu Save zgrajena topilnica, do katere so rudo tovorili z žičnico čez reko. V njej so talili rudo iz številnih evropskih rudnikov ter celo iz Tunizije, Maroka in Alžirije. Topilnica je prenehala delovati kmalu po letu 1924. V spomin na prvo pridobljeno srebro v litijski topilnici so leta 1886 na Dunaju skovali spominske kovance – t. i. litijske srebrnike.
Znamenitost je limonitni kapnik
Delo pod zemljo je bilo izjemno težko, in tega se je spominjala tudi Pavlina Slapničar, ki je bila zaposlena na separaciji v Sitarjevcu: »Z možem sem šla nekoč v rov. Nikoli ne bom pozabila, kako temačno je bilo, in daleč sva hodila, da sva prišla do delovišča. Strmo sva se spuščala po 'švelarjih'. Nazaj je bilo še težje. Noge so me bolele, čeprav sem bila mlada. Kako daleč so hodili rudarji na delovno mesto, potem pa trdo delali, preden so prišli nazaj na površje! Marsikdo je moral nato do doma opraviti še 15 kilometrov peš ali s kolesom. Težko je bilo življenje rudarjev.«
Kako daleč so hodili rudarji na delovno mesto, potem pa trdo delali, preden so prišli nazaj na površje! Marsikdo je moral nato do doma opraviti še 15 kilometrov peš ali s kolesom.
Aprila lani so za obiskovalce odprli še spodnji del Rudnika Sitarjevec Litija. Do glavnega rova se boste spustili po povsem na novo urejenem vpadniku. Znašli se boste v avtentičnem rudniškem okolju. Po živobarvnem limonitnem blatu se boste mimo barvno še bolj zanimivih rudnin na stenah sprehodili do znamenitega, največjega odkritega limonitnega kapnika. Ob poti boste občudovali limonitne špagete. Povsem od blizu boste opazovali nenehno in intenzivno nastajanje znamenitih limonitnih kapniških struktur in limonitnega blata, zaradi katerega je Sitarjevec tako zelo barvit in unikaten. Prav tako nenehno poteka kristalizacija sadre.
»Ob obisku glavnega rova boste tako blizu naravi in neskončnemu nastajanju večnih naravnih procesov, da tega ne boste le opazovali, ampak se boste čutili del procesa samega,« pravijo današnji upravljavci. »Ogled je možen samo z najavo oziroma rezervacijo. Dovoljen je osebam od 10 do 70 let oziroma tistim z dobro gibalno sposobnostjo in fizično kondicijo. Obiskovalec prejme zaščitno opremo: čelado z naglavno svetilko, varovalno pripenjalo in pas, zaščitno obleko in obutev. Ogled je možen v skupinah od 4 do 8 oseb, traja pa do dve uri. V rovu je stalna temperatura 10 stopinj Celzija in stoodstotna vlaga.«
