BLATO
Pobirate pasje iztrebke?
Pandemija je razgalila nemarnost številnih lastnikov štirinožcev; globe niso zanemarljive, posledice na okolje prav tako ne.
Odpri galerijo
Če ne pospravite za njim, vas lahko oglobijo. FOTO: Daniel Megias/Getty Images
Pandemija je le še poudarila dragoceno vlogo hišnih ljubljencev kot družinskih članov, predvsem psov, človekovih zvestih spremljevalcev in zaveznikov osamljenih.
Mnogi so jim neizmerno hvaležni, da jih ohranjajo pri zdravi pameti in zdravem telesu, a pri tem pogosto zanemarjajo svojo odgovornost do okolja, preostalega prebivalstva in obiskovalcev narave. Nepobrani pasji iztrebki namreč pogosto kazijo in ogrožajo okolico.
Podatki kažejo, da slovenski psi vsak dan izločijo več kot 87 ton iztrebkov, zakonodaja pa nepobiranje pasjih iztrebkov kaznuje z denarno globo, 100 evrov je denimo treba odšteti na Ptuju, v Ljubljani, Bohinju, Trebnjem, Izoli in Škofji Loki, v Kranju, Piranu in Murski Soboti globa znaša že 125 evrov. Marsikje pa so napovedali zelo resen boj malomarnim lastnikom, denimo v Nemčiji bodo kršitelje namreč iskali (in posledično kaznovali) prek DNK-analize, podobno uvajajo v Zagrebu, v številnih evropskih mestih pa prostovoljci neposredno nagovarjajo lastnike psov po ulicah in jih spodbujajo k pobiranju iztrebkov.
V Sloveniji se je povečalo število prijav zaradi neodgovornega ravnanja; številni se izgovarjajo, češ da marsikje ni košev za takšne odpadke, zato vrečke, polne blata, če ga že poberejo, odlagajo kar na pločnikih ali ob sprehajalnih poteh ter celo sredi gozda, nekateri tarnajo, da so vrečice za iztrebke predrage, niso biorazgradljive ... Mnogi celo vztrajajo, da so pasji kakci naravno gnojilo, ki da travniku ne bodo naredili nobene škode, a strokovnjaki opozarjajo, da je pasje blato polno bakterij, kot so Campylobacter, Salmonella, Yersinia in E. coli, ter nevarnih organizmov, ki škodujejo okolju ter zdravju človeka in drugih živali.
Ne gre torej zgolj za vztrajanje pri estetsko urejeni okolici, ampak tudi za varovanje zdravja: iztrebki denimo vsebujejo številne povzročitelje nalezljivih bolezni, kot so pasje gliste in pasja trakulja, za katere so lahko dovzetni predvsem najmlajši otroci, ki blato radovedno primejo in ga nehote zanesejo v usta. Pasji iztrebki so nevarni tudi za prežvekovalce, ki se lahko okužijo ob prosti paši na travniku ali pa ob zaužitju pokošenega sena oziroma silaže, ogroženo je predvsem govedo; žival zboli, lastniki pa se morajo spopadati z materialno škodo zaradi neuporabnosti krme, izpada dohodkov in podobno.
Toda vestni lastniki psov bi morali iztrebke pobirati tudi zavoljo zdravja svojega hišnega ljubljenca: blato je tudi zrcalo zdravja živali, že pogled lahko namreč razkrije morebitne težave. Zelo temna barva je lahko kazalnik notranje krvavitve, če pes seveda ni zaužil hrane iz jeter ali vranice. Izredno svetlo blato lahko opozarja na težave z jetri.
Sveža kri in sluz v iztrebku sta lahko znaka vnetja debelega črevesa, kašasto blato pa težav s trebušno slinavko. Tekoče blato nakazuje na vnetje prebavil, zelo suh in trd iztrebek pa bolečine pri iztrebljanju ter najverjetnejše zaprtje. Z rednim pobiranjem blata zgledno skrbimo ne le za domačo okolico, ampak tudi za svojega najboljšega prijatelja.
Med pobiranjem blata preverimo še zdravje psa. FOTO: Machineheadz/Getty Images
Mnogi so jim neizmerno hvaležni, da jih ohranjajo pri zdravi pameti in zdravem telesu, a pri tem pogosto zanemarjajo svojo odgovornost do okolja, preostalega prebivalstva in obiskovalcev narave. Nepobrani pasji iztrebki namreč pogosto kazijo in ogrožajo okolico.
Niso naravno gnojilo, ampak strup!
Podatki kažejo, da slovenski psi vsak dan izločijo več kot 87 ton iztrebkov, zakonodaja pa nepobiranje pasjih iztrebkov kaznuje z denarno globo, 100 evrov je denimo treba odšteti na Ptuju, v Ljubljani, Bohinju, Trebnjem, Izoli in Škofji Loki, v Kranju, Piranu in Murski Soboti globa znaša že 125 evrov. Marsikje pa so napovedali zelo resen boj malomarnim lastnikom, denimo v Nemčiji bodo kršitelje namreč iskali (in posledično kaznovali) prek DNK-analize, podobno uvajajo v Zagrebu, v številnih evropskih mestih pa prostovoljci neposredno nagovarjajo lastnike psov po ulicah in jih spodbujajo k pobiranju iztrebkov.
V Sloveniji se je povečalo število prijav zaradi neodgovornega ravnanja; številni se izgovarjajo, češ da marsikje ni košev za takšne odpadke, zato vrečke, polne blata, če ga že poberejo, odlagajo kar na pločnikih ali ob sprehajalnih poteh ter celo sredi gozda, nekateri tarnajo, da so vrečice za iztrebke predrage, niso biorazgradljive ... Mnogi celo vztrajajo, da so pasji kakci naravno gnojilo, ki da travniku ne bodo naredili nobene škode, a strokovnjaki opozarjajo, da je pasje blato polno bakterij, kot so Campylobacter, Salmonella, Yersinia in E. coli, ter nevarnih organizmov, ki škodujejo okolju ter zdravju človeka in drugih živali.
87
ton blata vsak dan izločijo slovenski kužki.
ton blata vsak dan izločijo slovenski kužki.
Ne gre torej zgolj za vztrajanje pri estetsko urejeni okolici, ampak tudi za varovanje zdravja: iztrebki denimo vsebujejo številne povzročitelje nalezljivih bolezni, kot so pasje gliste in pasja trakulja, za katere so lahko dovzetni predvsem najmlajši otroci, ki blato radovedno primejo in ga nehote zanesejo v usta. Pasji iztrebki so nevarni tudi za prežvekovalce, ki se lahko okužijo ob prosti paši na travniku ali pa ob zaužitju pokošenega sena oziroma silaže, ogroženo je predvsem govedo; žival zboli, lastniki pa se morajo spopadati z materialno škodo zaradi neuporabnosti krme, izpada dohodkov in podobno.
Nevarni so tudi za živino.
Toda vestni lastniki psov bi morali iztrebke pobirati tudi zavoljo zdravja svojega hišnega ljubljenca: blato je tudi zrcalo zdravja živali, že pogled lahko namreč razkrije morebitne težave. Zelo temna barva je lahko kazalnik notranje krvavitve, če pes seveda ni zaužil hrane iz jeter ali vranice. Izredno svetlo blato lahko opozarja na težave z jetri.
Sveža kri in sluz v iztrebku sta lahko znaka vnetja debelega črevesa, kašasto blato pa težav s trebušno slinavko. Tekoče blato nakazuje na vnetje prebavil, zelo suh in trd iztrebek pa bolečine pri iztrebljanju ter najverjetnejše zaprtje. Z rednim pobiranjem blata zgledno skrbimo ne le za domačo okolico, ampak tudi za svojega najboljšega prijatelja.
