Ostra Primorka, ki jo gojimo tudi na celini

Rukola je samonikla sredozemska rastlina, ki je še pred leti veljala za precejšnjega eksota v naših kuhinjah, zdaj pa jo videvamo že po mnogo vrtovih. Sejali smo jo sicer že aprila, tako da jo svežo uživamo že vso sezono, vendar je to hitro rastoča rastlina, ki jo lahko sejemo do avgusta, da jo bomo pobrali še letos. Je namreč enoletnica, ki na prostem prezimi le v toplih krajih, tudi pri nas na Primorskem. Če jo sejemo v razmiku dveh do treh tednov, jo režemo od pomladi do jeseni. Sicer se rastline, ki jih režemo sproti, tudi znova obraščajo, vendar se takrat, ko zacvetijo, njihova rast ustavi, zato jih je bolje sejati večkrat. Tako bomo imeli vedno na voljo mlade liste, ki so tudi najbolj okusni.


Po videzu rukola spominja na regrat, ima podobne narezane liste, po okusu pa je bolj grenka in ostra, malone pikantna.
Običajno jo sejemo neposredno na prosto, lahko pa jo vzgajamo tudi iz sadik. Bohotno se bo razrasla, zato med setvenimi vrsticam pustimo 20 centimetrov, v vrstici pa sejemo na dobre tri centimetre. Če bo setev pregosta, nič hudega, rastline bomo razredčili in s pridom uporabili tudi nežne mlade liste.

Sorodnica križnic ne mara družbe zelja in brokolija

V semenarni oziroma vrtnariji lahko izbiramo med gojeno (eruca sativa) in divjo (rucola selvatica) rukolo, ki raste hitreje kot gojena in ima tudi močnejši okus.

Rada ima sončno lego, če jo sejemo na svojo gredo, zemljo le malo pognojimo s kompostom ali organskim gnojilom, če sejemo kot vmesni posevek, pa zemljo le malo prerahljamo. Lahko jo sejemo med skoraj vso zelenjavo, le s križnicami se ne razume najbolje, saj je njihova sorodnica. To upoštevamo tudi pri kolobarju, ne sejemo na grede, kjer je pred tem raslo zelje, cvetača, brokoli, ohrovt ...


Dobro pa bo uspevala zlasti v družbi solate, špinače, rdeče pese, fižola, korenja, kumar, čebule in krompirja.

Da bi preprečili rast plevelov, rukolo zastremo, s tem pa tudi zmanjšamo potrebo po zalivanju, ki mora biti redno. Bolj bo žejna, močnejši in ostrejši okus bo imela. Za bolezni ni posebno občutljiva, lahko jo napadejo kvečjemu plesni, med škodljivci pa diši bolhaču.

Od setve do polne zrelosti poteče dober mesec, režemo pa jo takrat, ko ima pet ali šest listov.

Zelo uspešno jo lahko gojimo tudi v loncih na balkonu, pozimi pa na kuhinjski okenski polici.