Nekoč nosil smrt, danes pomlad
Prvi mesec v letu je običajno vse prej kot prijazen in romantičen. Običajno ga zaznamujejo nizke temperature, megla, tu in tam za popestritev poskrbi kakšna snežinka. A dve cvetlici, ki simbolizirata januar, sta pravo nasprotje. Prva je morda precej pričakovana, in sicer zvonček, druga pa je nagelj.
Zvončki bodo kmalu pobelili obronke gozdov, če bi si jih radi omislili tudi na okrasnih gredicah, smo nekoliko prepozni, saj je čebulice v zemljo najbolje vtakniti zgodaj jeseni. Čeprav v vročih poletnih mesecih počivajo, jih raje ne sadimo na sončno lego, saj se tam močno segreje tudi zemlja. Veliko bolje se bodo počutili na senčni legi, lahko jih posadimo tudi pod kakšen grmiček ali v senco hiše. Pazimo le, da jih poleti pomotoma med okopavanjem drugih rastlin ne izkopljemo ali presekamo čebulice, zato si je dobro zapomniti, kam natanko smo jih posadili, mesto lahko tudi označimo s kakšnim kamnom ali ogradimo z nizko žičnato ograjo.
Zvončki s svojo belo barvo simbolizirajo čistost, nedolžnost, tudi sočutje. Ko v naravi opazimo prve, se običajno razveselimo, saj naj bi bili znanilci pomladi, a če je med sprehodom zvonček opazil Anglež, ki je živel v 19. stoletju, je bil vse prej kot vesel. V viktorijanski dobi so na Otoku namreč verjeli, da prvi zvončki prinašajo nesrečo in smrt. K temu je najbrž pripomoglo dejstvo, da so pogosto rasli v bližini pokopališč in na zapuščenih grobovih. S smrtjo pa je povezana tudi moldavska legenda o tem, kako so zvončki nastali. To naj bi bilo med bojem gospe Zime in gospe Pomladi. Zima je Pomlad ranila in iz prsta je na sneg kanila kaplja krvi. Stopila ga je, na tistem mestu pa je zrasel zvonček. Nekoliko bolj prijazna je nemška legenda. V začetku časa je sneg iskal barvo, ki bi si jo lahko izposodil. Hodil je od cvetlice do cvetlice, a nobena mu ni želela posoditi svoje barve, saj da je sneg preveč hladen in neprijeten. Zasmilil se je le zvončku, in ta mu je ponudil svojo barvo.
Ker bo najverjetneje treba počakati še kakšen mesec, da bodo zvončki pokukali na plan, bo tistim, ki praznujejo januarja, lažje podariti nagelj, ki so v cvetličarnah običajno na voljo vse leto, čeprav bodo na vrtu vzcveteli šele poleti. Nagelj simbolizira predanost, ljubezen in privlačnost, a je treba, ko ga podarjamo, paziti tudi na njegovo barvo. Rdeča v večini sveta denimo simbolizira ljubezen in naklonjenost, pri nas pa je rdeč nagelj simbol revolucije, upora in delavstva, zato ga pogosto povezujemo s 1. majem. Rožnat simbolizira hvaležnost, zato ga Američani tradicionalno podarjajo za materinski dan, bel čistost in srečo, rumen pa bo najbolj primeren, če se želimo nekomu opravičiti.
Če želimo z nageljni popestriti vrt ali balkon, jih posadimo na vzhodno stran, saj imajo radi svetlobo, ne pa tudi prevelike vročine.
Če bi radi z nageljni popestrili vrt ali balkon, jih posadimo na vzhodno stran, saj imajo radi svetlobo, ne pa tudi prevelike vročine, zato jim bo najbolj prijalo jutranje sonce. Žal jih ni prav enostavno obdržati pri življenju, saj jih napadajo mnogi škodljivci, denimo listne uši, pršice in prelke, pestijo jih tudi bolezni. Med slednjimi je najpogostejša koreninska gniloba, zato jih je treba zalivati previdno in zmerno, podvrženi pa so še rji, pepelovki, sivi plesni in nageljnovi črnobi. Brez ustreznih insekticidov in fungicidov zato skorajda ne bo šlo.
Po nemški legendi je sneg bel, ker mu nobena cvetlica ni hotela posoditi svoje barve, usmilil se ga je šele zvonček.
Pa še nekaj zanimivih dejstev o nageljnih. So ena najstarejših kultiviranih rastlin, o katerih je pisal že utemeljitelj botanike Teofrast. Na Kitajskem so najbolj priljubljeno poročno cvetje, v 19. stoletju pa so jih v Angliji uporabljali za prenašanje sporočil: rumen je pomenil, da je odgovor na vprašanje ne, preostale barve pa so pomenile da.
