Kako enostavno skrbeti za okolje? Odgovor je na dlani

Zelo malo je treba, da bi poskrbeli za okolje, v katerem živimo, začenši z odpadki. Res da jih že vsako gospodinjstvo ločuje, a pridelamo jih kljub temu še veliko preveč, predvsem bioloških. S tem obremenjujemo okolje, pa še po nepotrebnem zapravimo več denarja. Da bi to spremenili, je veliko laže, kot si morda mislimo. Preden se odpravimo v trgovino, sestavimo jedilnik, najbolje kar za ves teden, še bolje dva. Poskusimo načrtovati vse obroke, pri tem pa naj sodelujejo vsi družinski člani, da pozneje ne bo slabe volje. Jedilnik lahko obesimo na hladilnik ali kuhinjska vrata, kjer bo vsem na očeh, poleg sestavin za obroke pa seveda kupimo še kaj malega za takrat, ko bo koga zgrabila nenačrtovana lakota. Pazimo, da ne nakupimo denimo za en teden svežega sadja in zelenjave, če globoko v sebi vemo, da jih nihče ne bo pojedel. Pazimo tudi, da ne nakupimo vsega preveč, najprej pa začnemo porabljati najmanj obstojne reči. Zmrznjeno in vloženo lahko počaka, sveže pač ne.


Pri nakupovanju se je dobro držati še enega pravila – nikoli v trgovino s praznim želodcem. Tako bodo vozički namreč hitro prepolni, ko bomo lakoto potešili, pa bo veliko nakupljenega romalo v smeti. Lahko še tako podrobno načrtujemo tedenske jedilnike, kdaj se bo zagotovo zgodilo, da bo česa preveč. Ne mečimo ostankov stran, saj lahko iz njih pripravimo nov okusen obrok. Tudi olupkov ni treba vedno metati proč. Krompir je denimo priporočeno jesti neolupljen, saj se večina hranilnih snovi skriva prav v olupku, pomaranče in limonine lupine prijetno odišavijo zrak v stanovanju, če jih položimo na radiator, bananini olupki so odlično gnojilo. Tudi jajčne lupine in kavno usedlino lahko porabimo na mnogo koristnih načinov v vrtu, o čemer smo že večkrat pisali. Iz starega kruha pripravimo kruhove cmoke, lahko pa ga posušimo in zmeljemo v drobtine.

Če sadju grozi, da bo zgnilo, skuhamo kompot ali marmelado, tudi malce nagnite zelenjave ne mečemo proč, le obrezati jo je treba in brez težav jo porabimo, iz ostankov pečenke ter drugega mesa naredimo pašteto, ki se bo odlično prilegla za malico. Reči, ki imajo dolg rok uporabe, kupimo v večjih količinah. S kilogramskim pakiranjem denimo testenin bomo namreč pridelali eno škatlo manj, kot če bi kupili dvakrat po pol kilograma, enako velja za vložene reči, moko, sol, sladkor in riž, tudi detergente za pranje in pomivanje pa izdelke za osebno higieno. V trgovino se seveda odpravimo z vrečko za večkratno uporabo, v takšno spravimo tudi sadje in zelenjavo. Vse embalaže tudi ni treba zavreči, saj lahko denimo kozarce uporabimo na tisoč in en način ter ne le poskrbimo za okolje, ampak tudi prihranimo. Namesto da bi kupovali cvetlične lončke, poslikajmo steklene ali plastične, tudi pločevinke bodo dobre, in cvetje zasadimo vanje, uporabimo jih za spravilo drobnarij, ki ležijo po hiši, za domače marmelade in druge izdelke, namesto svečnikov, prazne steklenice lahko spremenimo v vaze, prazne škatle od jajc in preostalo kartonasto embalažo uporabimo za kaljenje semen, idej res ne manjka, le malo je treba sprostiti domišljijo.