Boljše od slatinske ni nobene!
V Sloveniji poznamo dva večja polnilnika mineralne vode, v Rogaški Slatini in Radencih. Le malo ljudi pa ve, da se mineralna voda skriva tudi drugod po državi, zlasti na obeh bregovih Mure in še kje na severovzhodu. V Prlekiji in Slovenskih goricah je več kot 20 tovrstnih vrelcev. Samo v Ščavniški dolini jih je okoli deset, pred Negovo so trije, v Prekmurju pa so najbolj znani in raziskani izviri v Nuskovi.
Naravna vrednota
Nuskova (madžarsko Diósfalva, prekmursko nekoč Noskova, nemško Rotterberg ali Rottenberg) je naselje v občini Rogašovci, ki spada pod Krajinski park Goričko. Vas z okoli 260 dušami leži na nadmorski višini 253 metrov, pod najvišjim vrhom v Pomurju, Sotinskim bregom (418 m). V bližini je osem izvirov slatine, ki so deloma zaprti, deloma odprti. Skozi vas teče rečica Ledava. Prečudovita naravna lokalna znamenitost ob vznožju Belega brega je slatinski vrelec Nuskova. Po podatkih fakultete za kemijo v Ljubljani je to najkakovostnejša mineralna voda v Sloveniji, izvir pa je opredeljen kot naravna vrednota državnega pomena. Kot piše na informacijski tabli ob izviru, je vrtina v Nuskovi nastala leta 1969 kot raziskovalni projekt podjetja Radenska. Takratna oblast je naročila vrtanje več vrtin na območju občine v upanju, da bodo odkrili geotermalno vodo. Te niso našli, so pa odkrili nahajališče mineralne vode. Vrtina sega 50 metrov globoko, zdajšnjo podobo pa je dobila po letu 2008, ko so jo v celoti obnovili v sklopu projekta Oaza zdravja. Prenovo so predstavili kot posebno doživetje opazovanja bruhanja vode iz globine, izločanja železovega oksida, odlaganja mineralnih snovi na podstavek kamna z možnostjo, da se obiskovalec osveži na klopeh ob vrelcu.
V preteklosti je bilo kar nekaj vlagateljev pripravljenih investirati v izkoriščanje mineralne vode, med njimi znani feldbaški podjetnik Trummer pa tudi Schweppes. Pogovori z drugim so bili zelo plodni, dokler se ni vpletlo takrat državno podjetje Radenska, ki je še dandanes lastnik zemljišča, na katerem stoji vrtina. Lokalne oblasti so lepo uredile okolico. Ob Slatinskem vrelcu je počivališče za kolesarje in pohodnike pod slamnato streho pa tudi na informativno tablo niso pozabili. Vodo, bogato z železovim oksidom, si lahko natočite kar sami in se prepričate o njenih blagodejnih učinkih.
Kako nastane?
Del padavinske vode ponikne in polni vodonosnik iz litotamnijskih apnencev, apnenčevih peščenjakov in meljevcev. Iz zemljinega plašča skozi razpoke v filitnih kamninah proti površju izhaja plin CO2, ki se delno raztaplja v vodi vodonosnika.
1969. je nastala vrtina.
Raztopljeni plin z vodo tvori šibko kislino ter pospeši raztapljanje mineralov in kamnin. Domačini mineralni vodi pravijo slatina, vrelcu pa slatinski vrelec. Iz slatine se izločajo železovi oksidi oranžne barve. V tej barvi je znak čezmejnega parka Goričko-Raaba-Örseg. Oborino železovega oksida so uporabljali kot barvo za slikanje fresk.
V slatinski vodi so življenjsko pomembni makro- in mikrominerali, ki blagodejno vplivajo na splošno počutje in zdravje. Voda ima malce specifičen okus in vonj, primerna naj bi bila tudi za slabokrvne. A če imate kakršne koli težave, se je pred pitjem dobro posvetovati z zdravnikom.
