ONA POTUJE

Med griči in dvorci sončne avstrijske dežele

Avstrijska zvezna dežela Gradiščanska (Burgenland) se razprostira ob avstrijsko-madžarski meji. Sega od Goričkega vse do Slovaške, prečka jo avtocestna povezava med Mariborom in Dunajem. Nekoč ena najrevnejših avstrijskih dežel je danes lahko ponosna na razvoj trajnostnega turizma in ekološkega kmetovanja.
Fotografija: Baročni dvorec v Železnem je eden največjih v Avstriji.Foto: Igor Fabjan
Odpri galerijo
Baročni dvorec v Železnem je eden največjih v Avstriji.Foto: Igor Fabjan

Privlačna pokrajina brez večjih mest ne vzbuja pozornosti z velikimi atrakcijami. Toda potepanje med gozdovi, polji in prikupnimi kraji me je v nekaj dneh napolnilo s posebno energijo. Vsako jutro je napovedovalo sončen dan, kakršnih je v tem koncu menda obilo.

V marsikaterem kraju me je čakalo presenečenje: v obliki prijetne lokalne gostilne, privlačne vinske kleti, razgledišča ali idilične kolesarske poti. Radovednost so podžigali tudi dvojezični napisi, saj tu živi manjšina Gradiščanskih Hrvatov.

»Žal hrvaško ne govorim,« se je skoraj opravičevala gos­podična Maria Berlakovich v turističnem uradu. »Moj oče še zna nekaj, jaz pa nikoli nisem imela pravega stika z jezikom. Škoda, saj bi mi koristil pri delu! V naše kraje pogosto zaidejo hrvaški obiskovalci. Vsekakor si oglejte Železno (Eisenstadt),« svetuje, ko povprašam po najprivlačnejšem mestu.

Zapuščina plemičev

Železno je doživelo razcvet v 18. stoletju, ko je bila na oblasti knežja družina Esterhazy. V mestu so postavili razkošen baročni dvorec, katerega utrip je zaznamoval nedaleč stran rojeni skladatelj Joseph Haydn (1732–1809). Več let je igral in ustvarjal v dvorcu.

Njegovo ime nosi razkošna koncertna dvorana, v kateri lahko slišite izvajalce njegovih del. Železno je po velikosti podobno Kamniku. Staro jedro je majhno, zato je vsa pozornost obiskovalcev namenjena dvorcu in bližnjemu parku. Park je priljubljen med mladoporočenci, ki se radi fotografirajo pred paviljonom in privlačno oranžerijo z eksotičnim rastlin­jem.

Za povrhu se posladkajo s torto Esterhazy, ki si jo je konec 19. stoletja zamislil slaščičar iz Budimpešte in je postala priljubljena med aristokrati po vsej Evropi. Torta iz plasti mand­ljevega testa in maslene kreme s kon­jakom in vaniljo je prepoznavna po belem sladkornem oblivu s čokoladnim vzorcem.

Virtuozni osvajalec ženskih src

Na Gradiščanskem je deloval še en glasbeni virtuoz, pianist Franz Liszt (1811–1886). Rodil se je v vasi Doborjan (Rai­ding), njegova rojstna hiša je urejena kot muzej. Zanimivo je bilo spoznati manj znano plat skladateljevega življenja. V nasprotju z mnogimi umet­niki je bil zelo priljubljen že za življenja.

Še posebno se je nad njegovim energičnim igranjem navduševal ženski del občinstva. Z dolgimi lasmi je bil privlačnega videza, na nastopih so mu ženske metale svoj nakit in nekatere celo omedlevale.

Tu se je rodil glasbeni zvezdnik svojega časa – Franz Liszt. Foto: Igor Fabjan
Tu se je rodil glasbeni zvezdnik svojega časa – Franz Liszt. Foto: Igor Fabjan

Bil je pravi glasbeni zvezdnik svojega časa in nekateri mu pravijo Elvis Presley 19. stoletja, evforijo okoli njegovih nastopov pa so poimenovali lisztomanija. Ob rojstni hiši stoji sodobna koncertna dvorana. V njej se vse leto vrstijo koncerti, vrhunec vsakoletnega repertoarja pa je oktobrski Lisztov festival.

Krvava grofica

O nemirni preteklosti dežele pričajo številni gradovi. Eden najbolj slikovitih je Fort­navski grad (Forschtenstein), Lockenhaus pa me je očaral s svojim srednjeveškim videzom in strašljivimi zgodbami. V gradu lahko prenočite, si ogledate nekaj muzejskih zbirk, ena izmed dvoran je namenjena gledališkim pred­stavam, ki se spogledujejo z mračno preteklostjo.

Gledalce že desetletje navdušuje igra Drakula, seveda z vampirji v glavni vlogi. Morda bodo kdaj pripravili tudi igro o madžarski grofici Elizabethi Bathory, ki je v 16. stoletju menda nekaj časa bivala na gradu. Pravili so ji tudi krvava grofica, saj naj bi bila kriva za smrt več sto deklet. Verjela je namreč, da ji bo kopanje v njihovi krvi vrnilo nekdanjo lepoto in podarilo večno mladost.

Otroški paradiž po avstrijsko

Gradiščanska se ponaša tudi z nekaj toplicami. Ene večjih lahko obiščete na robu obmejnega kraja Lutzmannsburg. Ob termalnih izvirih so zgradili enega največjih vodnih parkov v Avstriji, okoli njega pa še ducat hotelov. Po spletu okoliščin sem nekaj noči prespal v hotelu Sonnenpark, ki je sicer namenjen družinam z majhnimi otroki.

Toplice z otroškim hotelom so privlačne vse leto. Foto: Igor Fabjan
Toplice z otroškim hotelom so privlačne vse leto. Foto: Igor Fabjan

Prav zanimivo je bilo opazovati vsakdanji vrvež in nasmejane obraze malih nadobudnežev. Z atraktivnim vodnim parkom, v katerem pridejo na svoj račun tako otroci kot njihovi starši, je poskrbljeno, da ni prostora za dolgočasje. Potem je tu še stalni animacijski program, katerega zvezda je hotelska maskota Sončni Zajček (Sunny Bunny).

Sobe in drugi hotelski prostori so do zadnje podrobnosti prilagojeni najmlajšim. Tako so električne vtičnice zaščitene s pokrovi, v sobah so na voljo pručke, otroške posteljice, previjalna miza, namenska posoda za odlaganje uporabljenih plenic, otroška banjica in še kaj.

Starši imajo na voljo kuhinjo za pripravo otroških jedi in pralne stroje, vsepovsod vabijo barviti igralni kotički, velike stajice so razvrščene celo v prostorni jedilnici. Okoli miz je dovolj prostora, da lahko starši pripeljejo malčke z vozičkom in jih posadijo na njim prilagojene sedeže. Vsi obroki so samopostrežni, a del pultov z raznovrstnimi jedmi je prilagojen otrokom: tako po višini kot s hrano, ki jim večinoma najbolj tekne.

Poskrbljeno je tudi za razgibavanje. Plavalne tečaje organizirajo celo za najmlajše, gostom pa so brezplačno na voljo navadna in električna kolesa, seveda opremljena z otroškim sedežem.

Kolesarski užitki ob železni zavesi

Kolesarjenje je ena najbolj priljubljenih možnosti rekreacije na Gradiščanskem. Deželo prepredajo ceste z malo prometa, pretiranih vzponov ni veliko, kolesa pa si je mogoče marsikje izposoditi in po po­trebi servisirati. Za najem navadnega boste odšteli okoli 20 evrov na dan, za električno pa vsaj še enkrat toliko.

Ljubitelji kolesarjenja imajo na voljo več kot 2500 kilomet­rov poti. Poseben izziv je Pot ob železni zavesi (Iron curtain trail), ki poteka ob meji z Mad­žarsko. Poimenovali so jo po močno zastraženi meji, ki je v času hladne vojne fizično in ideološko ločevala Zahodno in Vzhodno Evropo.

Ljubitelji kolesarjenja imajo na vol­jo več kot 2500 kilometrov poti. Foto: Igor Fabjan
Ljubitelji kolesarjenja imajo na vol­jo več kot 2500 kilometrov poti. Foto: Igor Fabjan

V dolžini 7650 kilometrov je potekala vse od Severnega do Črnega morja in se vmes dotaknila tudi Slovenije. Na začetku tisočletja so začeli urejati kolesarske poti, ki spremljajo nekdanjo razmejitev in povezujejo znamenitosti v okolici. Pot je vključena v mrežo evropskih kolesarskih poti EuroVelo in je označena s številko 13, sega pa tudi na slovensko ozemlje.

Toplo jezero vabi

Na severu zaznamuje Gradiščansko veliko Nežidersko jezero (Neusiedler see), ki je že od časov Marije Terezije priljubljena izletniška točka Dunajčanov.

Zaradi obilice sončnih dni na robu Panonske nižine se voda v poletnih mesecih prijetno ogreje in privab­lja kopalce. Po jezeru plujejo manjše turistične ladje, v majhnih okoliških krajih pa so na voljo številna prenočišča.

Z ladjo po Nežiderskem jezeru. Foto: Igor Fabjan
Z ladjo po Nežiderskem jezeru. Foto: Igor Fabjan

Seveda je odlično poskrbljeno tudi za ljubitelje dobre hrane in pijače. Tod cenijo domače pridelke, s kakovostnimi vini vred.

Preberite še:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije