Poklic ni vedno naše poslanstvo
Dojemanje usode oz. življenjske poklicanosti pogosto zamenjujemo s prevelikimi prepričanji in občutkom pomembnosti. Pogosto enačimo poslanstvo s svojim poklicem in si npr. predstavljamo, da je naše poslanstvo, da postanemo direktor ali imamo materialne dobrine … Toda pot, na kateri naj bi bili, nam lahko prinaša tudi veliko bolj prefinjene lekcije. Učimo se npr. sprejemati sebe in svoje telo, sodelovati z drugimi, si odpustiti napake, oproščati drugim, se pobrati iz krize, biti neodvisni in samostojni, se prepuščati v odnosih brez strahu … Lahko je naša naloga tudi preprosto duhovno ozdravljenje in premagovanje bolezni kljub črnim zdravniškim diagnozam. Lahko je naše poslanstvo spletanje kakovostnejših odnosov, namesto da bi se pustili izkoriščati v tistih, ki nas izčrpavajo. Pričevanja ljudi v regresiji so celo pokazala, da je našteto bistveni razlog, ko se duša odloča za prihodnjo inkarnacijo. Tudi če se nekdo rodi, da bi bil npr. vrtnar, pa je njegovo poslanstvo veliko širše kot poklic – v preteklem življenju je morda uničeval naravo, zdaj pa se jo mora naučiti spoštovati. Ali pa je njegov namen, da skrbi za zaščito rastlin na planetu. Tako je lahko naša usoda poučevanje, navdihovanje, zabavanje drugih ali samo premagovanje strahu za uvajanje sprememb in tveganje, korak v negotovost namesto oklepanja finančne stabilnosti, sledenja utečeni rutini in ostajanja v coni udobja, pravijo duhovni učitelji.
