KARDAMOM
Zeleni plodovi skrivajo temna semena
Kardamom dodajamo v slane in sladke jedi v kombinaciji z drugimi začimbami; dobro se ujame s cimetom, čilijem, ingverjem, klinčki, kumino, poprom in žafranom.
Odpri galerijo
Običajno ga kupimo v mleti obliki. FOTO: Handmadepictures/Getty Images
Kardamom je ena od za nas eksotičnih začimb, ki v domači kuhinji ni prav pogosta. Kdor rad okuša nove jedi in preizkuša nove recepte, pa ga bo z veseljem postavil na seznam nepogrešljivih začimb.
Rastlina izvira iz jugozahodne Azije, kjer je tudi danes gojijo največ, zato se največ uporablja v azijski kuhinji. Kot začimba se uporabljajo plodovi, ki so zunaj zeleni, v sebi pa skrivajo temna semena. Kupimo lahko celega ali mletega v prah. V jedi lahko kuhamo cele plodove ali pa dodamo mletega. Izrazitejši okus in vonj ima, če ga meljemo sproti.
Tudi ponekod po Evropi ga imajo zelo radi, predvsem v Skandinaviji, kamor so ga s svojimi potovanji iz Istanbula že okoli 10. stoletja prinesli Vikingi. Skandinavci ga na primer dodajajo kavi, Nemci pa predvsem drobnemu pikantnemu pecivu. V kuhinji ga Evropejci dodajamo predvsem v sladke jedi in kavo, Azijci pa tudi v slane.
Ima značilen, rahlo limonast okus s pikantnim pridihom, ki daje jedem svežino, podobno kot ingver, s katerim je v sorodu. Zelo dobro se povezuje z drugimi začimbami, s katerimi tvori harmonične okuse, na primer s cimetom, ingverjem, klinčki, koriandrom, kumino, mleto papriko, poprom in žafranom. Kot mnoge začimbe ima tudi kardamom številne zdravilne učinke na telo, menda deluje kot afrodiziak.
Ljubitelji karija vedo, da ga najdejo v tej mešanici, dodajamo ga tudi v različne enolončnice, mesne in zelenjavne. S kardamomom v prahu natremo perutnino, ki jo bomo pekli na žaru ali v pečici, dodamo pa ga lahko tudi v marinado, s katero začinimo meso pa tudi ribe. V Aziji oziroma na Bližnjem vzhodu ga obvezno dodajajo v pilav, jed je pripravljena iz popečenega riža ali zdroba, kuhanega v mesni juhi.
Zelo dobro se poda k sadju, z njim začinimo na primer pečena jabolka ali hruške, ščep ali dva ga dodamo k mešani sadni solati. Prav tako ga dodajamo sadnim kompotom, najdemo ga tudi v receptih za drobno pikantno pecivo, zamešamo ga v zeliščni ali sadni jogurt ali dodamo mlečnemu rižu ali zdrobu. Poseben okus da toplim oziroma vročim pijačam, predvsem kavi in čaju, pa tudi kuhanemu vinu in vroči čokoladi.
Rastlina izvira iz jugozahodne Azije. FOTO: Md Abu Jubaer Piash/Getty Images
Rastlina izvira iz jugozahodne Azije, kjer je tudi danes gojijo največ, zato se največ uporablja v azijski kuhinji. Kot začimba se uporabljajo plodovi, ki so zunaj zeleni, v sebi pa skrivajo temna semena. Kupimo lahko celega ali mletega v prah. V jedi lahko kuhamo cele plodove ali pa dodamo mletega. Izrazitejši okus in vonj ima, če ga meljemo sproti.
Tudi ponekod po Evropi ga imajo zelo radi, predvsem v Skandinaviji, kamor so ga s svojimi potovanji iz Istanbula že okoli 10. stoletja prinesli Vikingi. Skandinavci ga na primer dodajajo kavi, Nemci pa predvsem drobnemu pikantnemu pecivu. V kuhinji ga Evropejci dodajamo predvsem v sladke jedi in kavo, Azijci pa tudi v slane.
Stroke s semeni zdrobimo v možnarju in dodamo v jed, ko se kuha. FOTO: Mahirates/Getty Images
Ima značilen, rahlo limonast okus s pikantnim pridihom, ki daje jedem svežino, podobno kot ingver, s katerim je v sorodu. Zelo dobro se povezuje z drugimi začimbami, s katerimi tvori harmonične okuse, na primer s cimetom, ingverjem, klinčki, koriandrom, kumino, mleto papriko, poprom in žafranom. Kot mnoge začimbe ima tudi kardamom številne zdravilne učinke na telo, menda deluje kot afrodiziak.
Ljubitelji karija vedo, da ga najdejo v tej mešanici, dodajamo ga tudi v različne enolončnice, mesne in zelenjavne. S kardamomom v prahu natremo perutnino, ki jo bomo pekli na žaru ali v pečici, dodamo pa ga lahko tudi v marinado, s katero začinimo meso pa tudi ribe. V Aziji oziroma na Bližnjem vzhodu ga obvezno dodajajo v pilav, jed je pripravljena iz popečenega riža ali zdroba, kuhanega v mesni juhi.
Je ena od obveznih sestavin karija.
Zelo dobro se poda k sadju, z njim začinimo na primer pečena jabolka ali hruške, ščep ali dva ga dodamo k mešani sadni solati. Prav tako ga dodajamo sadnim kompotom, najdemo ga tudi v receptih za drobno pikantno pecivo, zamešamo ga v zeliščni ali sadni jogurt ali dodamo mlečnemu rižu ali zdrobu. Poseben okus da toplim oziroma vročim pijačam, predvsem kavi in čaju, pa tudi kuhanemu vinu in vroči čokoladi.
