Zaradi slabega zraka imamo vse več bolezni dihal
Strokovnjaki že dolgo spremljajo slabe trende onesnaženosti zraka, ki jo človek povzroča z vse gostejšim prometom, z vse večjo poseljenostjo in razširjenostjo industrije. Trdni delci, ozon, dušikov dioksid, žveplov dioksid, ogljikov monoksid in hlapne organske spojine, zaradi podnebnih sprememb pa tudi večje koncentracije alergogenega cvetnega prahu pomembno vplivajo na zdravje človeka, nam je pojasnil dr. Renato Eržen, specialist internist, pulmolog in alergolog.
Trdni delci PM 2,5 in PM 10 veljajo za rakotvorne.
Dodatno škodo povzročajo dihalom podnebne spremembe, saj se zaradi njih »fizikalno-kemijske lastnosti polutantov spremenijo, nastajajo manjši delci, ki se bolj odlagajo v dihalih in prodirajo globlje v pljučno tkivo. V pljučih izzovejo 'oksidativni stres', povzročajo vnetje in sprožijo imunski odziv.«
Onesnaženost zraka je velik problem
Zaradi onesnaženosti zraka se tako po eni strani povečuje pogostnost bolezni dihal, po drugi pa je tudi vzrok poslabšanja njihove klinične slike, pravi Eržen. Ogroženi so predvsem otroci, starejši in bolniki s kroničnimi obolenji dihal. Onesnaženost okolja vpliva na astmo, kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), alergijski rinitis, okužbe dihal in maligne bolezni pljuč. »Povečanje koncentracije trdnih delcev po nekaterih raziskavah povečuje tveganje za pojav astme v otroštvu. Pri odraslih je onesnaženost lahko vzrok za poslabšanje astme, ki jo je tudi težje zdraviti, prav tako lahko povzroči poslabšanje KOPB, bolniki pogosteje potrebujejo bolnišnično zdravljenje, v onesnaženem okolju se poveča smrtnost zaradi KOPB,« je povedal Eržen in poudaril, da poslabšanja kroničnih pljučnih bolezni zaradi onesnaženja ne smemo razlikovati od poslabšanja zaradi drugih vzrokov.
»Onesnaženost zraka je povezana tudi z vse večjo pogostostjo alergijskega rinitisa. Domneva se, da alergogen cvetni prah na delcih polutantov lažje prispe v pljuča ter tam povzroča senzibilizacijo in poznejši razvoj alergijskega vnetja.«
Spremljajte razmere
Onesnaženost ozračja v povezavi z boleznimi dihal je po njegovih besedah pomemben javnozdravstveni problem. Tako naj bi bila v svetovnem merilu odgovorna za 6,7 milijona prezgodnjih smrti, od tega jih je približno tri četrtine v azijskem svetu, kjer je okolje najbolj onesnaženo. »Tudi v Sloveniji imamo onesnažen zrak. Bolniki s kroničnimi boleznimi pljuč se morajo zavedati, da lahko poslabša simptome njihove bolezni. Zato morajo spremljati razmere s pomočjo aplikacij ali sredstev javnega obveščanja in ustrezno prilagoditi dnevne aktivnosti ter se ne izpostavljati onesnaženemu zraku po nepotrebnem,« je posvaril sogovornik iz internistične ordinacije Medipulmo.
Podatke o kakovosti zraka lahko spremljate tukaj.
Kaj pa zrak v prostorih?
Težava pa ni le »zunanji« zrak, temveč tudi zrak v stavbah, ki so dandanes vse bolj energetsko učinkovite in zato bolj zrakotesne. Zaradi pomanjkanja dotoka svežega zraka se v prostorih lahko nabirajo vlaga, plesen in druga onesnaževala, svoje prispevajo še kemikalije (v čistilih, lakih, barvah, pohištvu) in prah, ki prav tako vsebuje alergene snovi. Zato mnogi strokovnjaki v novogradnjah priporočajo vgradnjo prezračevalne naprave.
V zaprtih prostorih na dihala pogosto vplivajo tudi klimatske naprave, ki so sicer v trenutnih podnebnih razmerah skorajda nuja, zlasti v urbanem okolju. »Njihov učinek na zdravje je blagodejen, če so le nastavitve temperature in vlažnosti zraka primerne. Lahko pa klimatska naprava izsuši zrak v prostoru in povzroči simptome draženja sluznice nosu in oči. Prevelika razlika v temperaturi prostora in zunanjega okolja lahko oslabi imunsko zmožnost in torej poveča nagnjenost k prehladnim obolenjem,« je pojasnil Eržen, opozoril pa tudi na pomen ustreznega vzdrževanja naprave, saj se drugače v njej lahko razmnožijo bakterije in plesni. »Teoretično so take klimatske naprave lahko vir okužb ali morda preobčutljivostnih pojavov na dihalih, a v praksi se s tem redko srečamo.«
Kaj je KOPB?
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je pogosta bolezen, ki jo označuje neozdravljiva in napredujoča obstruktivna motnja pretoka zraka skozi dihalne poti. Zanjo so značilni kronični produktivni kašelj, zasoplost med telesnim naporom in zmanjšana telesna zmogljivost. »Na bolezen posumimo ob značilnih simptomih in sočasnem podatku o izpostavljenosti škodljivim dejavnikom,« pravi pulmolog dr. Renato Eržen. Med najpogostejšimi dejavniki tveganja je kajenje, prav tako pa izpostavljenost škodljivemu dejavniku v delovnem okolju. V Aziji so že dokazali, da se KOPB lahko razvije tudi pri nekadilcih, ki so izpostavljeni onesnaženemu zraku oziroma visokim koncentracijam trdnih delcev PM 2,5. »Bolezen klasificiramo glede na resnost simptomov in število poslabšanj. Osnova farmakološkega zdravljenja so dolgodelujoči bronhodilatatorji posamič ali v kombinaciji. Enako pomembno je nefarmakološko zdravljenje, zlasti prenehanje kajenja oziroma izpostavljenosti škodljivemu dejavniku, redna telesna aktivnost, nasveti o cepljenju in prehrani, rehabilitacija. Bolezen ima napredujoč potek in lahko privede do kronične dihalne odpovedi,« je pojasnil sogovornik.
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi
