Vroči džin izpodriva penino

V zadnjem obdobju je Slovenijo (pa tudi sosednje države) zavzela džinomanija. Poleti tisti, ki sledijo trendovskim pijačam, najraje pijejo džintonik, dostikrat narejen iz kakega od slovenskih džinov. In pozimi? Če je bilo še prejšnjo zimo kuhan džin kar malo težje najti, je to zimo povsod: na stojnicah po slovenskih (in tudi hrvaških) mestih, v boljših restavracijah, v mnogih vaških gostilnah in tudi v vseh tistih miniaturnih lokalčkih, ki se trudijo slediti trendu. Zato smo v kozarec, iz katerega se kadi vroči džin, pogledali tudi mi!

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki sedi na sodniškem stolčku že od prve sezone slovenskega MasterChefa, je o tem, kateri džin naj uporabimo za pripravo zimskega hita, za Okuse pojasnil: »Za pripravo vročega džina ni pomembno, kateri džin uporabimo. Po navadi je izbira odvisna predvsem od okusa ali cene. Predlagam, da izberete tistega, ki ga imate sicer najraje. Navdušenje nad džinom je v zadnjih nekaj letih zelo naraslo, kar dokazuje tudi število slovenskih proizvajalcev. Nekaj slovenskih džinov na različnih dogodkih našim gostom ponujamo tudi mi.«

Dodal je, da na Akademiji Jezeršek redno izvajajo »zelo priljubljeno delavnico pridelave in degustacije džina, kjer Matej Turin (Histria Botanica) udeležencem razkrije skrivnosti priprave tega alkoholnega napitka in jim v okušanje ponudi več različnih osnovnih okusov džina. Priljubljenost te pijače se kaže tudi v tem, da je bil vroči džin, poleg šmorna, hit letošnje Jezerškove novoletne stojnice.«


Misel o tem, da je kuhan džin absolutni hit letošnje zime, je nadaljeval Tomaž Bolka, neumorni motor kranjske Gostilne Krištof. »Mi smo se že minulo zimo odločili, da gostom ponudimo kuhan džin. To zimo je povpraševanje po tej pijači še večje in lahko rečem, da je kot aperitiv že kar izpodrinil penine, ki so doslej zavzemale to mesto na jedilniku,« je povedal Tomaž Bolka.
Dodal je, da v Gostilni Krištof kuhanega džina ne vidijo le v vlogi aperitiva, ampak so mu namenili tudi vlogo pijače, ki med obrokom opere jezik in ga pripravi na nove okuse. Če poleti to vlogo opravlja sorbet, je pozimi njegovo nalogo prevzel kuhan džin, je pojasnil Tomaž Bolka, ki z bratom Krištofom vodi eno od najbolj vizionarskih gostiln pri nas.

Pri pripravi te pijače pa je treba paziti na nekaj. Oba sogovornika poudarita, da je to temperatura tekočine. »Ta ne sme biti višja od 50 ali 60 stopinj Celzija. Pomembno je tudi, da džina ne segrevamo, ampak ga šele na koncu dodamo v pripravljen topel napitek,« najpomembnejšega od nasvetov, ki vodijo k pripravi odličnega zvarka, povzame Tomaž Bolka.


Kuhan džin lahko pripravimo na različne načine. Priljubljeno žgano pijačo z okusom brina lahko vmešamo v vroč čaj, za osnovo lahko izberemo topel jabolčni sok ali pa katerega od preostalih sokov, ki smo jih segreli do malo prej omenjene temperature. V kozarec se lahko pridružijo pomaranče, limone, klinčki, cimet, janeževe zvezde in cimetove palčke, različni sirupi in celo brusnice, ananas ali ribez. Zadnjega so v sodelovanju z Gostilnico Štrudl v kuhan džin dodali fantje iz bohinjske ekipe Karakter, ki so minulo poletje predstavili še enega v nizu sodobnih slovenskih džinov. Teh se je, po našem grobem štetju, v zadnjih nekaj letih nabralo že približno 15!

Da pa ne bomo samo opisovali, sta tu dva preverjena recepta za pripravo kuhanega džina: tistega z jabolčnim sokom s kmetije Matic so pripravili Jezerškovi, onega z zeliščnim sirupom in džinom, ki prihaja iz vipavske domačije Santei, pa že drugo zimo zapored grejejo v kranjski Gostilni Krištof.