Težave s kožo se pozimi poslabšajo
Atopijski dermatitis je najpogostejši pri dojenčkih in otrocih, prizadetih naj bi bilo približno 15–20 odstotkov otrok. Prvi izbruh se navadno zgodi okoli petega meseca starosti. Od starosti je odvisno, na katerih delih telesa se bo vnetje pojavilo. Do drugega leta starosti so prizadeti predvsem lica, čelo in lasišče, na njih opazimo rdečkaste, mehurčkaste lise. V najstniškem obdobju se območja pojavljanja širijo na okončine, pogosto v pregibe kolen, komolce, zapestja in gležnje. Prizadeta koža se z leti zadebeli in začne luščiti. Značilno je izmenjevanje obdobij poslabšanja in izboljšanja. Pri blagih oblikah bolezen sčasoma izzveni sama od sebe, pri hujših pa se lahko zavleče v odraslo dobo. Znanstveniki opažajo pojav astme in alergijskega rinitisa pri ljudeh, ki so v otroštvu trpeli za atopijskim dermatitisom. V industrijsko razvitih državah je atopijskega dermatitisa iz leta v leto več, od 70. let prejšnjega stoletja se je incidenca povečala od dva- do trikrat.
Geni in okolje
Značilni sta dve fazi – akutna in neakutna, ki se med seboj izmenjujeta. Akutna faza ali faza izbruha je obdobje, ko je koža najbolj razdražljiva. V neakutni ni kožnih izbruhov, simptomi so manj dražeči kot v akutni in spominjajo na suho kožo. Kako dolga je posamezna faza, se razlikuje od bolnika do bolnika. Cilj ukrepov za blaženje atopijskega dermatitisa je čim bolj podaljšati neakutno fazo, med izbruhi pa pomiriti kožo, saj zdravil zanj ne poznamo. Na poslabšanje atopijskega dermatitisa in izbruhe med drugim vplivajo pot, stres, cigaretni dim, grobe tkanine, kot sta volna in najlon, nikelj in nekatere kemikalije, denimo v pralnih praških.
Vzroka za pojav še ne poznamo, obstajajo pa različne genetske in okoljske teorije. Genetska se opira na dva dejavnika tveganja, okvaro gena filagrina (FLG) in družinsko anamnezo atopijske bolezni. Približno 70 odstotkov bolnikov z atopijskim dermatitisom ima starše, ki trpijo za atopijskim dermatitisom, astmo ali senenim nahodom. Pogosteje naj bi se pojavljal pri ljudeh, ki živijo v bolj onesnaženem okolju in hladnejšem podnebju – simptomi se poslabšajo pozimi, ko je koža izpostavljena mrazu, vetru in suhemu zraku v zaprtih prostorih. Pogosto gre z roko v roki z alergijami na hrano. Če ga opazite pri otroku, bodite pozorni na morebitne alergije na določene vrste hrane.
Kako si pomagamo?
Atopijski dermatitis je mogoče blažiti s primernim vlaženjem kože z vlažnimi in mastnimi kremami, ki hkrati krepijo kožno funkcijo bariere, prizadeto zaradi atopijskega dermatitisa. Negovalna sredstva lahko uporabljate hkrati z zdravilno terapijo. Pomembno je, da rutine vlaženja kože ne prekinjate. Pri umivanju ne uporabljajte mila, izogibajte se prevroči vodi ter predolgemu namakanju v kadi. Slednje lahko traja največ 10 minut. Bolniki z atopijskim dermatitisom naj nosijo bombažna in ne pretopla oblačila.
