Pogosti simptomi so bolečina, omejena gibljivost in poslabšanje kakovosti življenja
Obraba ramenskega sklepa je pogosta težava, ki prizadene predvsem starejšo populacijo od 60. leta starosti naprej, vendar se pojavlja tudi pri mlajših. V tem primeru je najpogosteje posledica ponavljajočih se ramenskih izpahov (postdislokacijska obraba rame) ali avaskularne nekroze (motena prekrvitev) glavice nadlahtnice. Pogosti simptomi so bolečina, omejena gibljivost in poslabšanje kakovosti življenja. Na voljo so različne možnosti zdravljenja, med katerimi je ena najbolj učinkovitih vstavitev umetnega ramenskega sklepa (proteza). V nadaljevanju bomo raziskali vzroke za obrabo ramena, različne možnosti zdravljenja ter se osredotočili na reverzno ramensko protezo in anatomsko totalno ramensko protezo, njune indikacije, rehabilitacijo in dolgoročne rezultate.
Obraba ramena je pogosta težava, ki povzroča pacientu številne neugodnosti in omejitve. Ko konzervativni ukrepi ne zadoščajo več, se je priporočljivo posvetovati z ortopedom, specializiranim za ramensko patologijo, o smiselnosti kirurškega zdravljenja z reverzno ali anatomsko totalno ramensko protezo.
Zakaj nastane obraba ramena
Obraba ramena je lahko posledica čezmerne obremenitve, staranja ali poškodb. Nastane lahko zaradi ponavljajočih se gibov nad višino ramenskega obroča, dvigovanja težkih bremen ali športnih aktivnosti nad višino glave (npr. tenis, rokomet, odbojka …). Vzrok oslabitve sklepa in obrabe so lahko starostne spremembe predvsem rotatorne manšete in sklepnih hrustančnih površin ramenskega sklepa, pa tudi poškodbe ramenskega sklepa, nastale pri padcih ali nenadnih trkih.
Sprva konzervativni pristop
Zdravljenje obrabe ramena se običajno začne s konzervativnimi metodami, kot so počitek, izogibanje aktivnostim, ki povzročajo bolečino, hlajenje obolelega predela ter izvajanje fizioterapije za krepitev mišic okrog ramenskega sklepa. Za lajšanje simptomov lahko zdravnik predpiše tudi protibolečinsko terapijo, kot so nesteroidni antirevmatiki. V primerih, ko konzervativni pristop ni uspešen, je lahko potrebno kirurško zdravljenje, kot je nadomestitev ramenskega sklepa s protezo.
Anatomska totalna ramenska proteza je še ena možnost za zdravljenje obrabe ramenskega sklepa.
Nadomestitev obrabljenega sklepa
Poznamo dva tipa ramenske proteze, reverzno (obratno) ramensko protezo in anatomsko totalno ramensko protezo. Reverzna ramenska proteza je inovativna metoda za zdravljenje obrabe ramena, ki se uporablja v primerih, ko so mišice in tetive rotatorne manšete v okolici sklepa tako oslabljene ali poškodovane, da ne morejo več opravljati svoje funkcije. Pri tej protezi se položaj glavice nadlahtnice in glenoidne votline obrne, kar spremeni anatomijo in biomehaniko sklepa. To omogoča, da mišice okoli sklepa prevzamejo večjo vlogo pri izvajanju gibov v ramenskem sklepu. Reverzna proteza je pogosto priporočljiva za bolnike z različnimi obolenji ramenskega sklepa, vključno s hudo obrabo, zapleti po prejšnjih operacijah, kompleksnimi zlomi v predelu vratu ali glave nadlahtnice ter raztrganinami tetiv rotatorne manšete.
Totalna proteza
Anatomska totalna ramenska proteza je še ena možnost za zdravljenje obrabe ramenskega sklepa. Pri tej se zamenjata tako glava nadlahtnice kot sklepna površina lopatice. Anatomska proteza ohranja naravno anatomijo ramenskega sklepa, kar omogoča boljšo gibljivost in funkcionalnost po posegu. Običajno je priporočljiva za bolnike z zmerno do hudo obrabo, pri katerih so mišice in tetive rotatorne manšete še vedno dobro ohranjene.
Pogosti simptomi so bolečina, omejena gibljivost in poslabšanje kakovosti življenja.
Pooperativna rehabilitacija
Po operaciji je rehabilitacija ključnega pomena za povrnitev funkcije ramenskega sklepa. Prvih šest tednov je operirana zgornja okončina čez dan imobilizirana z ruto pestovalko, ponoči pa z opornico za ramo. Fizioterapija se začne takoj po operaciji. V prvih šestih tednih se pacient izogiba aktivnostim, ki bi lahko vodile v pooperativne zaplete, ter izvaja vaje za povečanje gibljivosti ramenskega sklepa. V nadaljnji rehabilitaciji doda tudi vaje za izboljšanje mišične moči ter postopoma povečuje njihovo intenzivnost, da bi si povrnil optimalno funkcijo ramenskega sklepa.
Uspešnost zdravljenja
Dolgoročni rezultati po uporabi ramenskih protez so običajno zelo dobri. Večina bolnikov opaža zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti in kakovosti življenja. Uspešnost kirurškega posega je odvisna od primerne izbire pacienta, izvedbe operacije in upoštevanja rehabilitacijskih smernic.
