Okusne pripojedke
Mariborska Založba Pivec je pred petimi leti izdala prevod ameriške knjige, v izvirniku naslovljene Fairy Tale Feasts, ki jo je napisala Jane Yolen v sodelovanju s Heidi E. Y. Stample in ilustratorjem Phillipom Bého. »Prevajalka Zala Stanonik je takrat spontano iznašla besedo pripojedke, ki je smiselno povezala pripovedni del knjige z recepturami za kuhanje. Ob izdaji prevodne knjige smo na založbi razvili idejo o izdaji podobne publikacije, vezane na slovensko tradicijo,« so nam o tem, kako je začela zoreti ideja za Slovenske pripojedke, ki so izšle te dni, pojasnili na založbi.
Pod delo, kakršnega pri nas še ni bilo, je podpisana dr. Dragica Haramija, literarna zgodovinarka, ki se ukvarja s teorijo slovenske otroške in mladinske književnosti, zlasti z opusi mladinskih pisateljev, žanri v otroški in mladinski književnosti, z ljudskim slovstvom ter bralno pismenostjo. Na Pedagoški fakulteti in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru predava otroško in mladinsko književnost, je raziskovalka ljudskega izročila, namenjenega otrokom. Pri Založbi Pivec so jo pritegnili k projektu z željo, da pripravi izbor okrog 25 pripovedk in pravljic, ki bi se tako ali drugače povezovale s hrano: »Nastala je izdaja s 26 pripov(j)edkami, ki jih spremlja 26 besedil o zanimivostih iz teorije pravljic (vile in druga bitja, čarobne besede, živali v pravljicah), iz kulturne in naravne dediščine Slovenije (sečoveljske soline, mlini in mlinarstvo, slovenske narečne skupine) in namigi za nadaljnje branje.«
Kot zapisano, pripovedke spremljajo še recepti – zanje je poskrbela Anka Peljhan, pobudnica in koordinatorka projekta Kuhna pa to, pri katerem sodelujejo slovenski osnovnošolci. Zbrala je 54 receptov za različne obroke, vsaka pripojedka pa je iztočnica za glavno sestavino, na podlagi katere je Peljhanova pripravila nabor receptov iz slovenske kulinarične tradicije. V snovanje slovenske različice okusne, s pripovedkami povezane knjige, je bil vključen ilustrator. Točneje: Igor Šinkovec, ki »je s kombinacijo naslovnih ilustracij in cele vrste detajlov poskrbel za vizualno podobo, za katero vemo, da v otroških očeh pomeni prvi stik s knjigo. Mladi bralci so namreč tisti, ki jim je knjiga namenjena. Mišljeno je, da se kot kuharji preizkusijo sami, seveda pa nikjer ne piše, da ne sme sodelovati vsa družina.« Na Založbi Pivec že razmišljajo, da bi jo prevedli v angleščino in z njo poskušali prodreti tudi na tuje trge.
