HEMEROIDI

Niso nevarni, so pa neprijetni: nanje nas opozorijo sledovi krvi med iztrebljanjem

Na težave s hemoroidi lahko vplivajo številni dejavniki, največkrat pa jih povezujemo s kroničnim ali pogostim zaprtjem ter naprezanjem med odvajanjem blata.
Fotografija: Praviloma so neprijetnejši zunanji hemoroidi, ki se razvijejo pod kožo okoli zadnjika in so tudi vidni. FOTO: Ake Ngiamsanguan/Getty Images
Odpri galerijo
Praviloma so neprijetnejši zunanji hemoroidi, ki se razvijejo pod kožo okoli zadnjika in so tudi vidni. FOTO: Ake Ngiamsanguan/Getty Images

Težave s hemoroidi so zelo pogoste, z njimi se občasno srečuje skoraj tri četrtine odraslih. Hemoroidi so obenem eden najpogostejših vzrokov krvavitve iz zadnjika, in čeprav so praviloma nenevarni, so lahko zelo neprijetni in tudi boleči, zato jih velja preprečevati oziroma takoj resno in ustrezno zdraviti.

Na hemoroide nas opozorijo svetlo rdeči sledovi krvi med iztrebljanjem, srbenje, oteklina in tudi bolečina okoli zadnjika. FOTO: Ivan-balvan/Getty Images
Na hemoroide nas opozorijo svetlo rdeči sledovi krvi med iztrebljanjem, srbenje, oteklina in tudi bolečina okoli zadnjika. FOTO: Ivan-balvan/Getty Images

Na hemoroide nas opozorijo svetlo rdeči sledovi krvi med iztrebljanjem, srbenje, draženje, nelagodje, oteklina in tudi bolečina okoli zadnjika, uhajanje blata. Praviloma so za bolnika, zaradi več živčnih končičev, neprijetnejši zunanji hemoroidi, ki se razvijejo pod kožo okoli zadnjika in so tudi vidni, medtem ko so notranji, ki so nevidni pri zunanjem pregledu, praviloma neboleči, tudi ob krvavitvi. Notranji lahko tudi zdrsne skozi zadnjično odprtino, kar povzroči bolečino in razdraženost.

Mehki robčki

Na pojav hemoroidov lahko vplivajo številni dejavniki, stroka pa jih največkrat povezuje s kroničnim ali pogostim zaprtjem in naprezanjem med odvajanjem blata; pogosto lahko težave povzročijo nosečnost, debelost, dolgotrajno sedenje, dvigovanje težjih bremen, dolgotrajno kašljanje, kihanje ali bruhanje ter drugi dejavniki, ki povečajo tlak v trebušni votlini. Za hemoroide so dovzetnejši starejši zaradi šibkejšega vezivnega tkiva, nezanemarljivi niso niti genetska nagnjenost k šibkosti žilnih sten, bolezni jeter in analni spolni odnosi.

Ob pojavu hemoroidov si lahko najprej pomagamo sami, in sicer tako, da sedimo na obloženi površini, oteklino in bolečino blažimo s hladnimi obkladki, nekaterim pa bolj ustreza topla kopel. Po odvajanju blata uporabimo posebne mehke vlažilne robčke namesto grobega toaletnega papirja. V lekarni so na voljo kreme in svečke, ki odpravljajo bolečino, pomirjajo vnetje in blažijo srbečico.

Ob hujših bolečinah je dovoljen analgetik, a ne takšen, ki lahko poveča tveganje za krvavitev, zato se prej posvetujte z zdravnikom! Za lažje iztrebljanje lahko uporabimo odvajalo, če pa težave po tednu dni ne minejo, je nujen obisk zdravnika. Za pomoč zaprosimo tudi ob hudih bolečinah in krvavitvah – te so namreč lahko tudi znak raka debelega črevesja, danke ali zadnjika, zato ne omahujmo! Zdravnik nam bo pomagal tudi takrat, ko v hemoroidu nastane krvni strdek, kar je lahko zelo boleče.

Vsekakor pa je najbolje težave preprečevati. Pri tem je ključno redno odvajanje mehkega blata, zato naj bo naš jedilnik bogat z vlakninami, ki jih najdemo predvsem v sadju, zelenjavi, stročnicah, polnozrnatih žitih, oreških in semenih.

Pijemo dovolj tekočine, ki preprečuje izsušenost blata ter olajšuje izločanje, k temu pa pripomore tudi telesna dejavnost, ki spodbudi gibanje črevesja, dolgoročno pa pomaga preprečevati kopičenje kilogramov, ki prav tako povečujejo tveganje za nastanek hemoroidov. Pri prehrani omejimo sol, ki zadržuje vodo v telesu in dviguje krvni tlak, izogibamo se sedečemu delu in pa zadrževanju blata: ko začutimo potrebo, telesu prisluhnemo. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije