Ne skrivajte problemov
Bolečine v želodcu, pogosti glavoboli, težave v spolnosti, pospešeno dihanje in bolečine v mišicah so lahko eden od fizičnih znakov, da ste postali žrtev stresa. Še toliko bolj, če se prvim simptomom pridružijo duševni in spremembe v vsakodnevnem vedenju. Na primer, da se težko skoncentrirate, ste stalno v strahu ali napetosti ali pa da pozabljate na načrtovane opravke. Znaki so še nespečnost, prenajedanje in pogosto vdajanje alkoholnim pijačam.
Ko vas ti simptomi napadejo, je skoraj že prepozno. Človeka pogosto ustavi šele kakšna blažja ali pa, bog ne daj, hujša bolezen, zato se je temu dobro vnaprej izogniti, in sicer tako, da različnim stresorjem ali stresnim dejavnikom ne boste dovolili, da vam pridejo do živega oziroma se boste pred njimi pravočasno zaščitili. Zelo pomembno je, da si vzamete čas zase, da se ne zanemarite: skrbite za redno, zdravo in uravnoteženo prehrano, vsak dan se rekreirajte, poskrbite za dovolj spanca (strokovnjaki priporočajo osem ur na dan) in se seveda izogibate stresnim situacijam.
Eno od glavnih pravil, ko vas okupirajo težave oziroma strah, je, da se čim bolj izogibate alkoholu.
Morda vam lahko pomaga, a ne pri rešitvi problemov, temveč le kot njihov zamegljevalec, pa še to le za čas, dokler ste pod njegovim vplivom. A ko se izloči iz telesa, se problemi vrnejo in z njimi stres. Bolje je, da se z njimi spopadate trezni, saj se jih boste le tako dolgoročno v resnici rešili.
Niste sami
Zadnji dve leti ne mine dan, da ne bi poslušali in brali o koronavirusu, o novih in novih informacijah. Če zaradi njih postanete nervozni oziroma se vam poraja vedno več skrbi, raje preusmerite misli, odpravite se v naravo, obiščite kakšno delavnico, na kateri se boste naučili sprostitvenih tehnik. Pomembno je, da ravnate (samo)zaščitno in da sprejmete dejstvo, da bo virus očitno še nekaj časa med nami in se bo, hočeš nočeš, treba nanj navaditi.
Na televiziji si raje kot dnevna poročila oglejte kakšno humoristično nadaljevanko, saj, kot pravijo, je smeh pol zdravja. Opravljajte le eno, ne pa pet opravil hkrati. T. i. večopravilnost (v angleščini multitasking) vas spravi v še večjo nervozo. Sprostite se lahko tudi tako, da spečete dobro sladico ali pripravite katero drugo slastno jed. Nekaterim pomaga strasten poljub s partnerjem. Kot v zvezi s tem pravijo strokovnjaki, poljubljanje zmanjšuje napetost in je lahko podobno meditaciji. V veliko pomoč sta lahko joga in plesanje ob dobri glasbi. Nekateri za zmanjševanje stresa prisegajo na objeme in masažo. Ali pa se preprosto odpravijo od doma in zavijejo v najbližjo galerijo oziroma muzej.
Morda boste v trenutkih, ko boste nemirni in živčni, pomislili, da to, kar doživljate, ne zanima nikogar. A to nikakor ne drži. Strokovnjaki pravijo, da je zelo dobro, da se o svojih težavah, ki se v vas zajedajo vsak dan, pogovorite, morda z družinskim članom ali prijateljem. Ne samo da vam bodo prisluhnili, lahko da vam bodo pokazali rešitve, saj so se morda tudi sami spopadali z njimi.
Če se ne znate rešiti iz objema stresa ali ne zmorete predelati vsega, kar negativno vpliva na vaše življenje, poiščite pomoč strokovnjaka.
Spoznali boste, da niste sami in da obstajajo rešitve. Vsekakor pa poiščite pomoč strokovnjaka, če se nikakor ne znate rešiti iz objema stresa oziroma ne zmorete uspešno predelati vsega, kar negativno vpliva na vaše življenje.
