ŽILNE BLAZINICE

Nanje pogosto opozori kri: oteklina je lahko zelo boleča

Vzrokov za nastanek hemoroidov je več, nujna je skrb za redno odvajanje.
Fotografija: Sedeč življenjski slog je pogosto kriv za hemoroide. FOTO: Henadzi Pechan/Getty Images
Odpri galerijo
Sedeč življenjski slog je pogosto kriv za hemoroide. FOTO: Henadzi Pechan/Getty Images

Hemoroidi so žilne blazinice, ki pomagajo pri izločanju blata. Imamo jih torej vsi, neredko pa nam povzročajo težave. Te se pojavijo, ko se zaradi zastajanja krvi vene v spodnjem delu črevesja razširijo, nabreknejo in tvorijo vozličaste strukture: s to težavo se občasno srečajo skoraj trije od štirih odraslih.

Odvajanje blata je lahko zelo mučno. FOTO: Prostock-studio/Getty Images
Odvajanje blata je lahko zelo mučno. FOTO: Prostock-studio/Getty Images

Hemoroidi so tudi eden najpogostejših vzrokov za krvavitve iz zadnjika, težave z njimi, čeprav redko nevarne, pa povzročajo obilo nevšečnosti in preglavic.

Najprej si pomagamo sami

Poznamo notranje in zunanje hemoroide; prvi se pojavijo v spodnjem delu danke, drugi pa pod kožo okoli zadnjika. Na težave opozarjajo krvavitev med iztrebljanjem (majhna količina svetlo rdeče krvi na toaletnem papirju), srbenje, draženje ali bolečina ter zatrdlina v zadnjiku, uhajanje blata. Zunanji hemoroidi so pogosta težava, ki jo povzročajo različni dejavniki, od dednosti, stresa, življenjskega sloga, neustrezne prehrane s premalo vlakninami, neuživanja dovolj tekočine do dolgotrajnega sedenja na stranišču in nerednega odvajanja.

Radi spremljajo nosečnost, preveliko telesno težo in pogosto kašljanje, kihanje in bruhanje. Pojavijo se lahko ob analnih spolnih odnosih, boleznih jeter in kronični driski. Običajno se razvijejo hitro in nase opozorijo z bolečo oteklino, ki je napeta in lahko tudi velika, vidna s prostim očesom. Lahko ovira sedenje. Pri zunanjih hemoroidih si lahko bolniki pomagajo sami z zdravili brez recepta, pomagajo hladni obkladki večkrat na dan in umivanje s hladno prho ter redna uporaba mazila, ki ga je treba nežno vtirati v oteklino. Zunanji hemoroid je včasih tudi tromboziran in zahteva obisk zdravnika; ta bo z manjšim posegom iztisnil krvni strdek, včasih pa takšen hemoroid tudi sam poči.

Notranjih hemoroidov ne vidimo ob zadnjični odprtini, največkrat niti ne povzročajo nelagodja, razen med iztrebljanjem, ko jih poškoduje napenjanje. Takrat se lahko pojavi krvavitev. Notranji hemoroid lahko zdrsne skozi zadnjično odprtino, na svoje mesto se običajno vrne sam, lahko mu nežno pomagamo s prstom. Tudi pri težavah z notranjim hemoroidom si lahko najprej pomagamo sami, a če draženje in izboklina vztrajata, je nujen obisk pri zdravniku.

Vsekakor je težave bolje preprečiti kakor lečiti, na prvem mestu omenimo vlaknine, ki povečujejo volumen blata, ga mehčajo in pospešujejo njegovo odvajanje. Najdemo jih v otrobih, stročnicah in drugi zelenjavi, sadju, oreških, semenih. Nujno je piti dovolj tekočine, ki preprečuje izsušitev blata in lajša njegov prehod skozi črevesje. Ob zaprtju pijemo vodo z magnezijem. Sol uživamo le v majhnih količinah, saj zadržuje vodo v telesu in tako zvišuje tlak v žilah, ki se hitreje razširijo. Redna telovadba spodbuja dejavnost črevesja in preprečuje zaprtje.

Med sedečim delom pogosto vstajamo, nikoli ne omahujemo z odhodom na stranišče! Med odvajanjem blata se ne naprezamo, noge, če je le mogoče, postavimo v višji položaj in tako olajšamo izločanje. Ne nosimo tesnih oblačil in redno skrbimo za ustrezno higieno intimnih predelov. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije