MATERE IN OTROCI

Dojenje sprošča in pomirja

To velja tako za dojenčka kot mater in tudi med naravnimi nesrečami, kot so nedavne poplave.
Fotografija: Dojenje je najbolj varen način hranjenja dojenčkov in najboljši način, da doječa mati in njen otrok ohranita zdravje. FOTO: Kjekol/Getty Images
Odpri galerijo
Dojenje je najbolj varen način hranjenja dojenčkov in najboljši način, da doječa mati in njen otrok ohranita zdravje. FOTO: Kjekol/Getty Images

Ko udarijo naravne nesreče, se nam življenje obrne na glavo. S številnimi izzivi pa se srečujejo tudi doječe družine. V kriznih časih, v katerih smo, je dojenje lahko ovirano ali prekinjeno zaradi številnih dejavnikov, tudi zaradi slabšega duševnega zdravja in psihosocialnega počutja matere (ko se zaradi adrenalina zmanjša iztekanje mleka, materin nemir pa povzroča tudi nemir pri otroku), sprememb v rutini, pomanjkanja zasebnosti.

Če je ženska že prej dojila, naj tudi v naravni nesreči nadaljuje, svetuje prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med. spec. pediat., IBCLC, predsednica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja, ki deluje pri Unicefu Slovenija. »Naravna nesreča je pogosto povezana s slabimi sanitarnimi in higienskimi razmerami, pomanjkanjem čiste pitne vode, hrane in drugih potrebščin. Dojenje pa je najbolj varen način hranjenja dojenčkov in najboljši način, da doječa mati in njen otrok ohranita zdravje,« je dejala Tekauc-Golobova in še, da je pri dojenih otrocih manjše tveganje za nastanek driske in okužbe dihal. Materino mleko namreč vsebuje idealno ravnovesje hranil in dejavnikov proti okužbi in je prilagojeno za vsakega posameznega otroka.

Napačno mnenje

V družbi je tudi splošno razširjeno napačno mnenje, da stres ustavlja mleko, zato naj bi bilo v stresnem času težje dojiti. Mit, da ni dobro, da mati, ki je v stresu, doji, je še vedno žal zelo razširjen. »V družbah, kjer ženske nikoli niso dvomile o svoji sposobnosti dojenja, so matere stoletja dojile svoje otroke tudi v času lakote in vojne ter jim rešile življenje. V družbah, kjer je hranjenje po steklenički postalo običajno in je zaupanje v dojenje upadlo, pa ženske žal v naravnih nesrečah dojijo še manj,« pravi Tekauc-Golobova.

Stres ne vpliva na hormon, ki proizvaja mleko (prolaktin), ampak lahko začasno vpliva na hormon, ki deluje na iztekanje mleka iz dojke (oksitocin). »Stres je bil vedno del življenja, in če bi onemogočil dojenje, se človeška rasa ne bi nikoli razvila. Oksitocinski refleks je občutljiv – lahko se začasno ustavi, vendar se hitro nadaljuje,« pomirja Tekauc-Golobova. In še: prav zaradi oksitocina, ki se sprošča ob dojenju, mati doživlja manjši stres, dojenje in kožni stik z otrokom pa pomirjata oba – mamo in dojenčka.

In če dojenje nikakor ni mogoče? Brez dodatnega stresa naj mati uporabi komercialno otroško mleko, mlečno formulo za dojenčke.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije