Sokol selec bo vzel vzorec z asteroida

Predvidoma danes se bo japonska vesoljska sonda Hajabusa 2 (Sokol selec 2) spustila na asteroid Rjugu in s posebno napravo poskušala vzeti vzorec s tega nenavadno oblikovanega nebesnega telesa. »Asteroid smo prvič videli v lanskem juniju, presenetila nas je vrtavki podobna oblika, česa takega si sploh nismo predstavljali. Presenetilo nas je tudi kamenje, ki ga je veliko na njem,« je dejal japonski vesoljski strokovnjak Makuto Jošikava, ki ima vodilno vlogo pri tem programu.


Lahko se zgodi, da bo naslednje presenečenje povezano z vzorci s površine, ki jih vesoljsko robotsko plovilo namerava zbrati v več poskusih in jih decembra 2020 pripeljati na Zemljo. Če bodo v njih potrdili prisotnost organskih snovi, bi to nakazovalo tudi na nastanek življenja na našem planetu: je material za nastanek prišel tudi iz vesolja? Ali je bil povod zapleten proces na Zemlji, je morda izvor povezan z dvema različnima krajema?
 

Gorivo je ksenon

Vesoljska sonda Hajabusa 2 je naslednica Hajabuse, ki jo je Japonska letalsko-vesoljska raziskovalna agencija (Jaxa) pred leti izstrelila proti asteroidu Itokava. Kljub več težavam je prispela do cilja, zbrala manjšo količino vzorcev in jih dostavila na Zemljo.

Hajabusa 2 je bolj izpopolnjena in ima tudi bolj zahtevne naloge, te je doslej izvajala po načrtih. Sonda, zgradila jo je družba NEC, je težka skoraj 610 kilogramov. Je ena redkih, ki za potovanje po vesolju uporabljajo ionske električne raketne motorje, gorivo zanje je žlahtni plin ksenon. Japonska je vodilna azijska vesoljska sila pri raziskovanju asteroidov in uporabi omenjenega eksotičnega vesoljskega pogona.


Na krovu so štirje raketni motorji, eden je rezerva, opremljena je z več različnimi kamerami in instrumenti. Za program je Jaxa namenila 16,4 milijarde jenov (približno 133 milijonov evrov). V vesolje in proti cilju je poletela 3. decembra 2014 na krovu močne satelitske nosilne rakete H-2A. Do asteroida je prispela 27. junija 2018 in postala njegov umetni satelit.

Ciljni asteroid Rjugu je preprosto nebesno telo bogato z ogljikom. Strokovnjaki menijo, da vsebuje pradavni material iz časa nastanka sončnega sistema. Gre za mešanico mineralov, ledu in organskih sestavin. Njegovo proučevanje naj bi dalo na voljo novo znanje o izvoru notranjih planetov, vode in organskih snovi, kar je vse pomembno za izvor življenja na zemlji.
 

Na Zemlji spet leta 2020

Na površino je sonda spustila več manjših robotov vrste Minerva in večjega, imenovanega Mascot; pri tem sta sodelovali tudi Nemčija in Francija. Vsi roboti so po asteroidu poskakovali in pošiljali slikovno gradivo in znanstvene podatke. Da lahko začne zbirati vzorce, mora na izbrano površino spustiti pet posebnih vidnih označevalcev, ti so izdelani iz posebnega odbojnega materiala, ki ga zaznava ustrezen sistem na sondi.


Vesoljsko plovilo ima namen zbrati tri vzorce površine asteroida in jih shraniti v treh ločenih predalih posebne kapsule, ki se bo vrnila nazaj na Zemljo. Vzorci bodo iz različnih področij, težki od desetinke grama do 10 gramov. Zbrali jih bodo s posebno napravo, oblikovane kot rog in manjšega izstreljenega projektila ter eksplozivnega naboja: predvidevajo nastanek najmanj dva metra širokega kraterja, ki bo razkril material pod površjem.


Potem bo sonda na kraj jemanja vzorcev spustila posebno opazovalno kamero, ta bo posredovala stanje na kraju po jemanju vzorcev.

Sonda bo decembra 2019 znova vključila svoje električne raketne motorje in odpotovala proti Zemlji. Tja bo prispela decembra 2020, ko se bo povratna kapsula ločila od matične sonde in s hitrostjo 12 kilometrov na sekundo vstopila v atmosfero in pristala pri vojaškem oporišču Woomera v Avstraliji. Od izstrelitve do vrnitve na Zemljo bo prepotovala kar 5 milijard in 240 milijonov kilometrov.