Se še spomnite? To so najodmevnejši napadi na evropske voditelje zadnjih 50 let
V sredo je bil v poskusu atentata hudo poškodovan slovaški predsednik vlade Robert Fico. Medtem ko so se zdravniki borili za njegovo življenje, so tamkajšnji mediji razkrili, da je bil strelec književnik in aktivist Juraj Cintula. Po prijetju je dejal, da je streljal na premierja, ker se ne strinja s politiko slovaške vlade.
V zadnjih petdesetih letih so bili poskusi atentata na evropske voditelje sicer redki, poroča tiskovna agencija Reuters, a vendar je bilo nekaj usodnih. Izpostavljamo najbolj znane.
Atentati v Sloveniji
Ivan Kramberger, 1992
Najodmevnejši napad na slovenskega politika pa je bil gotovo atentat na predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja, ki se je zgodil 7. junija 1992. Ustreljen je bil na predvolilnem zborovanju v Jurovskem Dolu. Za umor so obsodili Petra Rotarja, ki je v zaporu presedel devet let. Motiv umora še do danes ni povsem pojasnjen, kroži več špekulacij in teorij zarot, da je šlo za politično motivirani zločin.
Borut Pahor, 2009
Leta 2009 pa je bil tarča poskusa atentata tudi predsednik vlade Borut Pahor. 59-letni Hrvat, sicer vojni veteran Josip Zagajski je nameraval aktivirati bombe pred državnimi ustanovami v Ljubljani. Ujeli so ga na mejnem prehodu Dobova, ko je med kontrolo iz žepa potegnil ročno bombo iz nje potegnil varovalko ter jo odvrgel na tla. Za poskus atentata je bil obsojen na 11 let zaporne kazni.
Anna Lindh, 2003
Švedska ministrica za zunanje zadeve in voditeljica socialnih demokratov je umrla, ko je bila napadena z nožem v trgovini s pohištvom v središču Stockholma. Incident se je zgodil junija 2003, napadalca pa so prijeli dva tedna kasneje in ga obsodili na dosmrtni zapor. Storilec je priznal zločin, kasneje pa v intervjujih pojasnil, da je občutil sovraštvo do vseh politikov. V času atentata je bil tudi pod vplivom opojnih snovi, Lindhova pa naj bi bila njegova žrtev po naključju.
Zoran Đinđić, 2003
Srbski predsednik vlade je umrl, ko je nanj v Beogradu streljal ostrostrelec. Ustreljen je bil pred vhodom v zgradbo srbske vlade. Bil je prozahodni politik, ki so ga mnogi dojemali kot nekoga, ki bi lahko demokratiziral srbsko družbo in napravil trajni preobrat v primerjavi s politiko Slobodana Miloševića. Njegovi krvniki so bili obsojeni na 40 let zapora, kazen pa prestajajo v zaporu v Požarovcu, ki je znan kot srbski Alcatraz.
Jacques Chirac, 2002
Francoski predsednik je preživel poskus atentata leta 2002, ko je nanj na paradi vojakov ob dnevu Bastilje streljal strelec, a je zgrešil. Dan pred poskusom atentata je storilec objavil sporočilo, v katerem je pozval, naj ljudje gledajo televizijo, saj bo on prava zvezda. Storilec je streljal iz puške, ki jo je skril v kovček za kitaro. Policija ga je hitro prijela, za poskus uboja je bil obsojen na deset let zapora. Na prostost so ga izpustili leta 2009.
Pim Fortuyn, 2002
Znani nizozemski politik Pim Fortuyn je bil glasen kritik imigracij in islama, ubit je bil maja 2002, le devet dni po volitvah. Nanj je streljal aktivist za pravice živali in zaščito okolja. Politik je sicer večkrat izrazil strah, da bo ubit. Njegov morilec je bil obsojen na 18 let zaporne kazni, na svobodo pa so ga izpustili leta 2014, ko je odslužil dve tretjini kazni.
Wolfgang Schäuble, 1990
Nemški politik Wolfgang Schäuble je ostal paraliziran in priklenjen na voziček, potem ko so nanj med volilno kampanjo v Oppenauu streljali. Hans-Jochen Vogel, nekdanji voditelj socialdemokratske stranke, je dejal, da je bil po poskusu atentata Schäuble zagrenjen. Tri mesece po dogodku se je že vrnil na delovno mesto, v nemškem parlamentu je deloval kot poslanec. Umrl je lani.
Olaf Palme, 1986
Švedski predsednik vlade je bil ubit v atentatu na ulicah Stockholma. Nanj so streljali, ko je po obisku kina z ženo hodil proti domu. Čeprav so imeli osumljenca, niso nikoli dokazali, da je prav on streljal nanj. Na koncu storilca niso identificirali, Palmejev krvnik pa je ostal nekaznovan.
Margaret Thatcher, 1984
Britanska železna dama je za las ušla eksploziji v hotelu Grand leta 1984. Bombo so v hotelu, kjer so se zbrali člani britanske konservativne stranke, podtaknili pripadniki irske revolucionarne armade (IRA). V eksploziji sredi noči je umrlo pet oseb, 34 je bilo ranjenih. Ko je odjeknila eksplozija, sta bila premierka in njen mož v hotelski sobi.
Papež Janez Pavel II., 1981
Na papeža so streljali v samem središču Vatikana, ko se je mimo vernikov peljal v svojem papamobilu. Streljanje je preživel, je pa utrpel poškodbe trebuha in leve roke. Štiri dni po operaciji je v sporočilu vernike nagovoril, naj molijo za napadalca, ki mu je sporočil, da mu oprosti za napad. Nekaj let kasneje je papežev napadalec zaprosil za pomilostitev italijanskega predsednika Carla Ciampija. Njegovi prošnji je ugodil.
Aldo Moro, 1978
Nekdanjega predsednika vlade in italijanskih demokratov Alda Mora so ugrabili pripadniki levičarske militantne skupine Rdeče brigade. Nanj so streljali iz avtomatskega orožja, ubili dva varnostnika in tri policiste, nato pa ga ugrabili. Za njegovo osvoboditev so zahtevali osvoboditev zapornika. Dva meseca kasneje so ga našli mrtvega v prtljažniku. Italijansko sodišče je za njegov smrt obtožilo 32 članov Rdeče brigade in jih obsodilo na dosmrtni zapor. Mnoge podrobnosti o zločinu nikoli niso prišle na dan, so se pa pojavljale različne teorije zarot.
Luis Carrero Blanco, 1973
Španski politik je bil ubit v bombnem napadu militantne skupine ETA. Napad so izvedli v bližini cerkve San Francisco de Borja, ko se je vračal od maše. Napadalci so izkopali tunel pod potjo, po kateri je običajno potoval, in bombo aktivirali, ko je peljal mimo. Napadalci so prevzeli odgovornost za napad.
