Putin obtožuje Ukrajino vojnih zločinov, v Kijevu ubita znana igralka
Že 80 odstotkov Mariupola je porušenega, zadnje dni pa je v ospredju reševanje ujetih v gledališču, ki je bilo v sredo tarča ruskega napada.
1300
ljudi naj bi bilo med napadom v mariupolskem gledališču.
Po prvih podatkih naj bi bilo v njem okoli tisoč ljudi, pozneje so oceno popravili na polovico manj, zdaj pa se ukrajinske oblasti bojijo, da je bila kulturna ustanova zavetje za kar 1300 prebivalcev mesta, po katerem ruske sile neprizanesljivo udrihajo.
Popolno uničenje pred vrati
Vsi, ki so se pravočasno zatekli v zaklonišče pod gledališčem, so verjetno preživeli napad; nekateri poročajo o ženskah in otrocih, ki da so se že prebili skozi ruševine uničenega poslopja, obenem pa se reševalci vztrajno poskušajo prebiti do kletnih prostorov. O morebitnih smrtnih žrtvah za zdaj ne poročajo.
Ruske sile prodirajo na zahod Ukrajine.
Napad na gledališče pa je vsekakor vojni zločin, Ruse obsojajo po vsem svetu, pred poslopjem naj bi namreč stal velik napis Otroci, ki je jasno opozarjal, da so se vanj zatekli najmlajši; ruska stran sicer odgovornost za napad na gledališče pripisuje zloglasnemu ukrajinskemu nacionalističnemu bataljonu Azov. A popolno opustošenje in končna zasedba mesta, strateške točke ob Azovskem morju, je dokončni cilj Rusov, ocenjujejo strokovnjaki, mesto pa bo po oceni ameriških obveščevalcev v prihodnjih tednih padlo.
Urednica ruske državne televizije Marina Ovsjanikova, ki je pred dnevi televizijskimi kamerami uprizorila protivojni protest, je zapustila svoje delovno mesto. Za svoj izgred je mati dveh otrok plačala globo 258 evrov, grozi pa je večletna zaporna kazen. Obenem je zavrnila Francijo, ki ji je ponudila azil in zaščito, saj ne želi zapustiti domovine.
Ruske sile, ki sicer ožajo obroč okoli mesta in se približujejo središču, sicer niso dosegle bistvenega teritorialnega napredka, a popolno uničenje mesta in napad na civilno infrastrukturo bi pomenila kapitulacijo, povedo strokovnjaki. Unesco je minuli teden pozval k boljši zaščiti ukrajinske kulturne dediščine, vire za čimprejšnjo obnovo gledališča pa je Ukrajini že ponudila Italija.
Medtem ko napadi na vzhodu ne jenjajo, pa se sirene in eksplozije čedalje pogosteje oglašajo tudi na zahodu države. Potem ko so minulo nedeljo Rusi napadli vojaško oporišče v bližini poljske meje in ubili najmanj 35 ljudi, so eksplozije odjeknile blizu zgodovinskega središča Lvova, ki je od zahodne sosede oddaljen le 70 kilometrov. Zagorelo je tudi poslopje ob letališču, v katerem popravljajo letala. Zračne sirene so se oglasile še v treh zahodnih mestih, in sicer Rivne, Volin in Ternopil, Rusija tako očitno poskuša onemogočiti logistične povezave oziroma oskrbovalne poti iz Poljske.
Od začetka vojne sta na Poljsko prispela že več kot dva milijona beguncev iz Ukrajine, večinoma žensk in otrok. Romunija je sprejela skoraj pol milijona beguncev, Moldavija 350.000, Madžarska 280.000, Slovaška 228.000, nekaj pa jih je odšlo tudi v Rusijo in Belorusijo. Češka, ki je sprejela okoli 270.000 ljudi, je že sporočila, da beguncev ne bo mogla več sprejemati, v podobni zagati je Nemčija. Po podatkih OZN gre za najhitreje naraščajočo begunsko krizo v Evropi vse od druge svetovne vojne.
Novi napadi so se zvrstili v Černigivu na severu Ukrajine, nadaljuje pa se tudi obleganje Harkova, kjer poročajo o novih smrtnih žrtvah. Skoraj štirje milijoni Ukrajincev so že zapustili svoje domove, vse več pa jih beži tudi iz Kijeva, ki bo v prihodnjih dneh prizorišče srditih bojev, so prepričani mnogi, z županom Vitalijem Kličkom na čelu. V mestu v nočnih urah potekajo množične evakuacije z avtobusi in avtomobili, oblasti se bojijo, da bo prestolnico doletela podobna usoda kakor Mariupol in Harkov.
Rusi pa vse bolj pritiskajo na stanovanjske četrti; rakete so poškodovale več stavb, v enem od napadov je v svojem stanovanju umrla tudi večkrat nagrajena ukrajinska igralka, 67-letna Oksana Švec.
Medtem se je oglasil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je posvaril vse, ki se poskušajo pridružiti ruskim silam v Ukrajini, da bi bila to najslabša odločitev v njihovem življenju.
Vladimir Putin je na včerajšnji dan leta 2014 uradno podpisal ukaz o priključitvi Krimskega polotoka, a mednarodna skupnost priključitve ne priznava. Pred obletnico je Putin ocenil, da so zadnja leta pokazala, da je bila odločitev prebivalcev Krima, da se združijo z Rusijo, pravilna. Kmalu po priključitvi so se začele razmere vse bolj zaostrovati tudi na vzhodu Ukrajine, kjer so nadzor prevzeli proruski separatisti.
Pristavil je tudi, da ima Ukrajina informacije, da ruska vojska novači tuje plačance, a je opozoril, da je vse zaman, saj Ukrajina še vedno obvladuje vsa ključna območja. Vladimir Putin pa je v pogovoru z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem ukrajinske oblasti prav tako obtožil vojnih zločinov in pa zaviranja pogajanj. Ruski predsednik je poudaril, da si Kremelj na vse pretege prizadeva najti rešitve za končanje vojne, opozoril pa je na napade ukrajinskih sil na vzhodu države, med drugim na civiliste v mestih Doneck in Makevka, kar da je zahod spregledal.
