Pred evropskim pragom nov konflikt, lakota hrani sovraštvo: v vrsti za kruh padajo v nezavest (VIDEO)
Imenujejo jo Cesta življenja, ker je to edina pot, ki povezuje 120.000 etničnih Armencev, ki živijo v azerbajdžanski regiji Gorski Karabah, z Republiko Armenijo. Toda azerbajdžanske oblasti že skoraj devet mesecev blokirajo koridor Lachin, kar je povzročilo hudo pomanjkanje hrane, zdravil, higienskih izdelkov in goriva v odcepljeni regiji.
Konflikt v senci vojne v Ukrajini
Aprila je Azerbajdžan postavil lastno vojaško kontrolno točko na vhodu v koridor in to potezo utemeljil kot svojo suvereno pravico in popolno obnovitev svoje ozemeljske celovitosti. Armenijo je obtožil uporabe ceste za dovažanje vojaških zalog, kar ta zanika. Edina mednarodna humanitarna organizacija, ki ima dostop do Gorskega Karabaha, je Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC).
V zadnji šesttedenski vojni leta 2020 je Azerbajdžan vrnil vsa ozemlja okoli Gorskega Karabaha, ki jih je imela Armenija v lasti od leta 1994. Premirje, ki ga je posredovala Rusija, je temeljilo na napotitvi ruskih mirovnih sil za zagotovitev varnosti etničnih Armencev in za nadzor koridorja Lačin, ki je omogočil prost pretok ljudi in blaga med Karabahom in Republiko Armenijo. Ker pa se Rusija osredotoča na vojno v Ukrajini, je decembra lani Azerbajdžan z okoljskimi aktivisti, ki jih podpira vlada, blokiral cesto do regionalne prestolnice Gorskega Karabaha.
Čeprav naj bi šlo za medicinsko evakuacijo, varnega prehoda ni bilo mogoče zagotoviti, kar je družina Khachatryan ugotovila 29. julija – na dan, ko je bil 68-letni Vagif Khachatryan odpeljan v armensko prestolnico Erevan na nujno operacijo za stanje srca.
»Ko so se približali azerbajdžanski kontrolni točki, so rekli, da ga morajo vzeti za 10 minut, da bi mu postavili nekaj vprašanj,« pravi njegova hči Vera Khachatryan: »Očeta so odpeljali z delavko Rdečega križa. Po nekaj minutah se je vrnila, in očeta odpeljali v neznano smer.« Vera, ki izvira iz Karabaha, se je preselila v armensko mesto Jermuk, potem ko je bila njena vas v okviru sporazuma o prekinitvi ognja vrnjena Azerbajdžanu. »Zdaj vsako minuto, vsako sekundo pomislim: Kaj če se mu srce ustavi?«
Azerbajdžanske oblasti so njenega očeta obtožile vojnih zločinov, storjenih med prvo karabaško vojno leta 1992. »Veliko je očividcev, ki so ga prepoznali po medijskih poročilih. Nikoli nismo rekli, da se vojni zločinci ne bi smeli soočiti s pravico,« pravi Hikmet Hajiyev, posebni svetovalec azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva.
Azerbajdžan zanika, da bi obstajala humanitarna kriza. Pravijo, da želijo popoln nadzor nad ozemljem in so ponudili alternativno oskrbovalno pot skozi mesto Agdam, ponovno zavzeto med vojno leta 2020.
Vera pravi, da so obtožbe neresnične: »Braniti svojo državo ni zločin. V Azerbajdžanu ne more biti poštenega sojenja. Mogoče bo nekega dne pravica, vendar nimamo časa čakati nanjo.«
Prihaja zima, še hujša bo
Lokalne oblasti v Gorskem Karabahu pravijo, da je ena od treh smrti posledica podhranjenosti. Poročila tako navajajo pomanjkanje plina od marca, ko so brez zdravil, izpadi elektrike so redni. S prihodom zime se bo poslabšalo, navaja BBC. »Ljudje ure in ure stojijo v vrstah, da bi dobili minimalne obroke hrane. Ljudje omedlevajo v vrstah za kruh,« pravi novinarka Irina Hayrapetyan: »Nimamo goriva za prevoz in ljudje morajo prehoditi veliko kilometrov, da bi stali v vrstah, da bi kupili vse, kar lahko, da bi nahranili svoje družine.«
