OSTALI BREZ VSEGA

Hollywood jim je prodal laži, zdaj ne morejo več domov

V New Yorku se tare Afričanov, ki so tja prišli s trebuhom za kruhom, a ne dobijo službe.
Fotografija: Oktobra lani je bilo v New Yorku 90.578 brezdomcev, 18 odstotkov več kot leto prej. FOTO: Go Nakamura/Reuters
Odpri galerijo
Oktobra lani je bilo v New Yorku 90.578 brezdomcev, 18 odstotkov več kot leto prej. FOTO: Go Nakamura/Reuters

AMERIKA še vedno velja za obljubljeno deželo, čeprav že nekaj časa ni tako. Kljub temu da se že mnogi med tistimi, ki so se tam rodili, težko prebijajo iz dneva v dan, še vedno v ZDA zaidejo prebivalci drugih držav, ki upajo, da si bodo tam ustvarili boljše življenje. Med njimi je veliko prebivalcev afriških držav, ki so za pot porabili življenjske prihranke, ko so prispeli na cilj, pa ugotovili, da so storili ogromno napako. Še posebno hudo je v New Yorku, kjer je zadnja leta vedno več brezdomcev in v zatočiščih preprosto ni prostora še za prišleke iz daljnih dežel. 

Huje kot v zaporu

»Razmere v Kongu so katastrofalne, živeti moramo s strogimi zakoni, kršenjem človekovih pravic, spopadi med etničnimi skupinami, zato sem prišel v New York, a tu je še huje. Upal sem, da bom dobil službo v gradbeništvu, a ne zaposlujejo, zavetišča so polna in sredi zime spim na cesti. Nihče se ne zmeni za nas, nikjer ne morem uporabiti stranišča, ne dobim hrane, kaj šele sobe ali postelje,« je lokalnim novinarjem pripovedoval obupani Landry, ki je doma pustil ženo in otroka, ker je za pot v veliko jabolko porabil vseh 9000 evrov, ki jih je varčeval dolga leta, pa se ne more niti vrniti. 

Priseljenci v dolgih vrstah čakajo na topli obrok, teh pa pogosto zmanjka, preden pridejo na vrsto. FOTO: Mike Segar/Reuters
Priseljenci v dolgih vrstah čakajo na topli obrok, teh pa pogosto zmanjka, preden pridejo na vrsto. FOTO: Mike Segar/Reuters

»Hollywoodski filmi so nam prodali neko zgodbo o Ameriki, a resnica ne bi mogla biti bolj drugačna. Tu je huje kot v zaporu, še živalim na cesti se godi bolje kot nam,« pa je dodal Abdoulaye iz Gvineje, ki prav tako že mesece neuspešno išče zaposlitev. Nedavno se je začel učiti španščine v upanju, da ga bodo vzeli v kateri od lokalnih mehiških restavracij, upanje, da bo še kdaj videl svojo družino, pa je opustil: »Za pot sem plačal 10.000 evrov, tu bi lahko varčeval tisoč let, pa ne bi toliko privarčeval. Konec je.«

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije