TREBINJE
FOTO: Srbski milijonar uresničuje svoje sanje
Nedaleč od Trebinja raste ogromno turistično naselje s tisoč posteljami, ki naj bi preusmerilo turiste z obale, zlasti iz prenasičenega Dubrovnika.
Odpri galerijo
S hriba je videti Trebinje in reko kot na dlani.
Po 25 kilometrih vožnje iz Dubrovnika po strmi cesti prideš na planoto, obkroženo z golimi kamnitimi gorami, in si misliš, da si se znašel bogu za hrbtom.
Predsodek izgine ob pogledu na reko, ki objema zeleno mesto Trebinje, nekaj kilometrov proč pa te preseneti ogromno ograjeno turistično naselje, kjer še brnijo gradbeni stroji, ki rijejo po dokaj kamniti zemlji. Del tako imenovanega Grada sunca deluje že dobri dve leti, v drugem pregrajenem delu pa rastejo razkošne stavbe za premožnejše goste.
Investitor je Rodoljub Drašković, eden najbogatejših Srbov, ki uresničuje svoje megalomanske sanje z namenom, da bo to tudi nekaj lepega in koristnega za njegovo rojstno Hercegovino. »Začetek je kar obetaven,« je povedal, »kajti jadranska obala, posebno Dubrovnik, je poleti tako oblegana, da turisti in domačini iščejo mirnejše kraje.«
Prvi del turističnega naselja Grad sunca je zaokorožen z lepo urejenimi zelenicami, za okras pa so štrleče skale, simbol kamnite Hercegovine. V zadnjih dveh sezonah so gostili presenetljivo veliko tako domačih gostov kot tujcev. Delo je dobilo 600 ljudi. Glavna stavba je izstopajoči hotel Panorama z obsežno teraso na strehi s pogledom na okolico in na 85 hektarov veliko gradbišče, največjo balkansko naložbo v turizem. Gre za projekt koncerna Swisslion v lasti srbskega bogataša Rodoljuba Draškovića, rojenega v bližini Trebinja. Z razvojem mesta želi preprečiti množično odhajanje mladih v tujino.
A nekateri dvomijo. »Zanj smo cenena delovna sila in mladi še vedno sanjajo o zaposlitvi na Hrvaškem, zlasti v Dubrovniku, kjer so bolje plačani in od koder je lažja pot v Evropo,« mi je razložil taksist, ki je nekaj časa delal na Draškovićem gradbišču za mizerno plačo. Dodal je, da so Hercegovci dobrodošli natakarji in kuharji na hrvaški obali, ker jim njihovi radi zbežijo v druge države, odkar je Hrvaška v EU.
V sončnem mestu imajo vrsto športnih terenov, dvorano za fitnes, velnes, v nenavadni leseni zgradbi v obliki lesene starodobne ladje pa obsežen vodni park z bazeni in igrali za otroke. Za najmlajše je tu še Dino park s figurami dinozavrov, slonov in drugih živali. Vse to poleti privlači na oddih družine, čeprav se na tej planoti lahko temperatura povzpne do 40 stopinj Celzija. V zimskem času investitor računa na poklicne športnike, saj sredozemsko podnebje ne pozna snega.
Pravljični dvorec na bližnjem griču je samo za Draškovića, Bjeli grad pa gradijo za petične turiste, zato je s pregrado ločen od Grada sunca. Gostje bodo imeli na voljo 160 razkošnih apartmajev ob vrtovih s sredozemskim cvetjem in šumečimi vodnjaki. Na sredini bodo manjše jezero, prostor za prireditve in restavracije z izborno kulinariko.
»To je moja vizija. Slovencem bo všeč,« je rekel na preizkušnji vin iz njegovih vinogradov, ki na leto dajejo 10 milijonov litrov vina. Rodoljub Drašković je sposoben poslovnež z diplomama na dveh fakultetah, prvi milijon pa je pridobil v Švici. Njegove tovarne, hoteli, trgovine, plantaže so raztreseni po domala vsej nekdanji skupni državi. V njegovih podjetjih delajo tako njegovi odrasli otroci kot nekdanje žene.
Stari del Trebinja s tržnico je zelo očarljiv. Hercegovina je res precej kamnita, a na pobočjih in dolinah je rodovitna zemlja z vinogradi, zelenjavo in sadjem. Tako je tržnica bogato obložena, posebno ob sobotah, ko se pod visokimi platanami tare kupcev iz Dubrovnika, Črne gore in Srbije. Vsi prihajajo predvsem zavoljo zelo ugodnih cen. Granatna jabolka, suhe fige, venci česna, siri, slanine ...
V starem mestnem jedru z ohranjenim srednjeveškim obzidjem je precej tradicionalnih kamnitih hiš opuščenih. »Nekdaj so tu živeli muslimani, a so jih Srbi med vojno pregnali. Požgali so tudi nekaj mošej, dve sta ostali, eno so po vojni obnovili Turki,« mi je povedal eden od domačinov in se pritožil nad nizkimi pokojninami in plačami, zaradi česar mladina odhaja v tujino.
O pestri zgodovini priča obokan kamniti most čez reko Trebinjščico.
Leta 1574 ga je dal zgraditi sloviti Mehmed Paša Sokolović, da je karavanam olajšal prehod čez reko. Druga posebnost je tretja kopija znamenite pravoslavne cerkve Gračanice s Kosova. Gre za novo stavbo na hribu nad mestom in je darilo bogataša iz ZDA svojemu rojstnemu kraju.
Hercegovci so znani po dobrem vinu, zlasti po žilavki in vrancu, ki sta avtohtoni vinski sorti. Zasluge za ohranitev tradicionalnega vinarstva imajo menihi, a teh je danes malo. Na trebinjski planoti je samostan Tvrdoš, zgrajen leta 1509, znan tudi po vinski kleti. Po rušilnem potresu leta 1694 je bil porušen 150 let, ko so ga spet postavili, današnjo podobo in vinsko klet pa je dobil šele po prvi svetovni vojni.
Prvotno kamnito klet so odkrili arheologi šele po osmih desetletjih, tako da imajo menihi zdaj dve kleti. Pridelajo pol milijona litrov vin, za katera dobivajo nagrade doma in na tujem. Pridelujejo še med in oljčno olje in ju tudi prodajajo v svoji trgovini.
»Dobro nam gre, saj nam je Bog dal sonce, polja, vodo in vino. Ne more pa nam poslati pridnih rok, ker mladi bežijo v tujino,« nam je ob pokušnji samostanskih vin potožil kletar. No, novo turistično naselje naj bi po gradbenih delih potrebovalo še nekaj sto zaposlenih, je povedal lastnik Drašković, tako da se bodo tudi mladi lahko zaposlili doma.
Lastnikov dvorec je videti daleč naokoli.
Predsodek izgine ob pogledu na reko, ki objema zeleno mesto Trebinje, nekaj kilometrov proč pa te preseneti ogromno ograjeno turistično naselje, kjer še brnijo gradbeni stroji, ki rijejo po dokaj kamniti zemlji. Del tako imenovanega Grada sunca deluje že dobri dve leti, v drugem pregrajenem delu pa rastejo razkošne stavbe za premožnejše goste.
Trebanjska tržnica je ob sobotah zelo živahna.
Investitor je Rodoljub Drašković, eden najbogatejših Srbov, ki uresničuje svoje megalomanske sanje z namenom, da bo to tudi nekaj lepega in koristnega za njegovo rojstno Hercegovino. »Začetek je kar obetaven,« je povedal, »kajti jadranska obala, posebno Dubrovnik, je poleti tako oblegana, da turisti in domačini iščejo mirnejše kraje.«
Največja turistična naložba na Balkanu
Prvi del turističnega naselja Grad sunca je zaokorožen z lepo urejenimi zelenicami, za okras pa so štrleče skale, simbol kamnite Hercegovine. V zadnjih dveh sezonah so gostili presenetljivo veliko tako domačih gostov kot tujcev. Delo je dobilo 600 ljudi. Glavna stavba je izstopajoči hotel Panorama z obsežno teraso na strehi s pogledom na okolico in na 85 hektarov veliko gradbišče, največjo balkansko naložbo v turizem. Gre za projekt koncerna Swisslion v lasti srbskega bogataša Rodoljuba Draškovića, rojenega v bližini Trebinja. Z razvojem mesta želi preprečiti množično odhajanje mladih v tujino.
Namesto zidu je ob vhodu v naselje stavba s trgovinami, fitnesom, telovadnico in sobami v nadstropju.
A nekateri dvomijo. »Zanj smo cenena delovna sila in mladi še vedno sanjajo o zaposlitvi na Hrvaškem, zlasti v Dubrovniku, kjer so bolje plačani in od koder je lažja pot v Evropo,« mi je razložil taksist, ki je nekaj časa delal na Draškovićem gradbišču za mizerno plačo. Dodal je, da so Hercegovci dobrodošli natakarji in kuharji na hrvaški obali, ker jim njihovi radi zbežijo v druge države, odkar je Hrvaška v EU.
Tudi za petičneže
V sončnem mestu imajo vrsto športnih terenov, dvorano za fitnes, velnes, v nenavadni leseni zgradbi v obliki lesene starodobne ladje pa obsežen vodni park z bazeni in igrali za otroke. Za najmlajše je tu še Dino park s figurami dinozavrov, slonov in drugih živali. Vse to poleti privlači na oddih družine, čeprav se na tej planoti lahko temperatura povzpne do 40 stopinj Celzija. V zimskem času investitor računa na poklicne športnike, saj sredozemsko podnebje ne pozna snega.
S hriba je videti Trebinje in reko kot na dlani.
Pravljični dvorec na bližnjem griču je samo za Draškovića, Bjeli grad pa gradijo za petične turiste, zato je s pregrado ločen od Grada sunca. Gostje bodo imeli na voljo 160 razkošnih apartmajev ob vrtovih s sredozemskim cvetjem in šumečimi vodnjaki. Na sredini bodo manjše jezero, prostor za prireditve in restavracije z izborno kulinariko.
litrov vina pridelajo menihi v vinogradih samostana Tvrdoš.
»To je moja vizija. Slovencem bo všeč,« je rekel na preizkušnji vin iz njegovih vinogradov, ki na leto dajejo 10 milijonov litrov vina. Rodoljub Drašković je sposoben poslovnež z diplomama na dveh fakultetah, prvi milijon pa je pridobil v Švici. Njegove tovarne, hoteli, trgovine, plantaže so raztreseni po domala vsej nekdanji skupni državi. V njegovih podjetjih delajo tako njegovi odrasli otroci kot nekdanje žene.
Mošeje samevajo, tržnica je oblegana
Stari del Trebinja s tržnico je zelo očarljiv. Hercegovina je res precej kamnita, a na pobočjih in dolinah je rodovitna zemlja z vinogradi, zelenjavo in sadjem. Tako je tržnica bogato obložena, posebno ob sobotah, ko se pod visokimi platanami tare kupcev iz Dubrovnika, Črne gore in Srbije. Vsi prihajajo predvsem zavoljo zelo ugodnih cen. Granatna jabolka, suhe fige, venci česna, siri, slanine ...
Znameniti kamniti most iz časov Paše Sokolovića, ki je karavanam olajšal prečkanje reke.
V starem mestnem jedru z ohranjenim srednjeveškim obzidjem je precej tradicionalnih kamnitih hiš opuščenih. »Nekdaj so tu živeli muslimani, a so jih Srbi med vojno pregnali. Požgali so tudi nekaj mošej, dve sta ostali, eno so po vojni obnovili Turki,« mi je povedal eden od domačinov in se pritožil nad nizkimi pokojninami in plačami, zaradi česar mladina odhaja v tujino.
O pestri zgodovini priča obokan kamniti most čez reko Trebinjščico.
600
ljudi je dobilo delo v novem turističnem centru.
ljudi je dobilo delo v novem turističnem centru.
Leta 1574 ga je dal zgraditi sloviti Mehmed Paša Sokolović, da je karavanam olajšal prehod čez reko. Druga posebnost je tretja kopija znamenite pravoslavne cerkve Gračanice s Kosova. Gre za novo stavbo na hribu nad mestom in je darilo bogataša iz ZDA svojemu rojstnemu kraju.
Vranac iz 500 let stare kleti
Hercegovci so znani po dobrem vinu, zlasti po žilavki in vrancu, ki sta avtohtoni vinski sorti. Zasluge za ohranitev tradicionalnega vinarstva imajo menihi, a teh je danes malo. Na trebinjski planoti je samostan Tvrdoš, zgrajen leta 1509, znan tudi po vinski kleti. Po rušilnem potresu leta 1694 je bil porušen 150 let, ko so ga spet postavili, današnjo podobo in vinsko klet pa je dobil šele po prvi svetovni vojni.
Starodavna vinska klet v samostan privablja veliko obiskovalcev.
Prvotno kamnito klet so odkrili arheologi šele po osmih desetletjih, tako da imajo menihi zdaj dve kleti. Pridelajo pol milijona litrov vin, za katera dobivajo nagrade doma in na tujem. Pridelujejo še med in oljčno olje in ju tudi prodajajo v svoji trgovini.
Načrt je naredil kar samPetim popotnikom iz Slovenije je na naše presenečenje razkazal svoj pravljični dvorec na griču nad reko Trebinjščico. Zgrajen je na ruševinah gradu hercegovske kneginje Jelene Anžujske, ki je v zgodovini zapisana kot ustanoviteljica prve šole za dekleta na Balkanu sredi 13. stoletja. Drašković je načrt za svoj grad naredil kar sam in je na to zelo ponosen. Poslopje z 20 sobami, bazenom in vinsko kletjo v glavnem sameva, ker je lastnik velikokrat na poti s svojim helikopterjem ali letalom.
»Dobro nam gre, saj nam je Bog dal sonce, polja, vodo in vino. Ne more pa nam poslati pridnih rok, ker mladi bežijo v tujino,« nam je ob pokušnji samostanskih vin potožil kletar. No, novo turistično naselje naj bi po gradbenih delih potrebovalo še nekaj sto zaposlenih, je povedal lastnik Drašković, tako da se bodo tudi mladi lahko zaposlili doma.
