Ste bili tudi vi oškodovani? Zveza potrošnikov proti bankam napovedala kolektivno tožbo
Zveza potrošnikov Slovenija (ZPS) je najavila vložitev tožbe proti bankam zaradi neupoštevanja dejanske negativne vrednosti evribora. Kot poudarjajo, je zaščita le močnejše strani nedopustna.
Kot navajajo v sporočilu za javnost, je večina bank in hranilnic pri posojilih z variabilno obrestno mero s posebnim določilom zavarovala svoje marže pred učinkom negativnega evribora, niso pa določile skrajne višine v primeru naraščanja vrednosti. »Pri ZPS takšno prakso, kjer kreditodajalec proti obrestnim rizikom zaščiti le sebe, ocenjujemo kot nedopustno in nepošteno. Prepričani smo, da bi zato morale banke pri izračunu pogodbene obrestne mere upoštevati dejansko, torej tudi negativno vrednost evribor,« še dodajajo.
Večji dobiček za banko, za potrošnika pa dodatna obremenitev
Obresti za posojilo z variabilno obrestno mero so sestavljene iz referenčne obrestne mere, običajno je to tri- ali šestmesečni evribor, in obrestnega pribitka (obrestne marže). Zadnji ostaja običajno nespremenjen do izteka posojila, vrednost obrestne mere evribor pa se skozi celotno odplačilno dobo spreminja, tako navzdol kot navzgor. »Njegovo zvišanje pomeni večji dobiček za banko, za potrošnika pa dodatno obremenitev v obliki zvišanja mesečne obveznosti in dražji kredit in obratno, če se referenčna obrestna mera zniža, to pomeni manjšo obveznost potrošnika in manjši dobiček za banko,« pojasnjujejo v ZPS.
Banke vnesle posebno klavzulo
Po besedah ZPS je večina bank in hranilnic v kreditne pogodbe vnesla t. i. ničelno klavzulo, s katero je določila, da se pri izračunu skupne obrestne mere namesto dejanske negativne vrednosti evribora upošteva vrednost 0 odstotkov in obresti v tem primeru določa zgolj višina pogodbenega pribitka (obrestna marža).
Takšno prakso, »kjer kreditodajalec zaščiti sebe in v posojilnih pogodbah omeji variabilni del obrestne mere navzdol, ne da bi hkrati določil tudi najvišjo obrestno mero in s tem zaščitil tudi potrošnika (kot šibkejšo stranko)«, v ZPS ocenjujejo kot nedopustno in nepošteno in v nasprotju z zakonom o varstvu potrošnikov, ki v 24. členu določa, da se pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznosti strank.
ZPS poziva k enakopravnosti potrošnikov
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so že pred meseci banke prek njihovega združenja pozvali, da prenehajo uporabljati sporno klavzulo in v korist kreditojemalcev tudi za nazaj upoštevajo dejansko negativno vrednost evribor. S pozivom za zaščito enakopravnosti potrošnikov v pogodbenih razmerjih s kreditodajalci so seznanili tudi Banko Slovenije in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Oškodovane potrošnike pozivajo, da se pridružijo se kolektivni tožbi ZPS
»Spomnimo, na ZPS smo v kolektivnem sporu zoper banko Sparkasse že uspešno zaščitili pravice kreditojemalcev te banke, ki ni upoštevala dejanske negativne vrednosti evribor in je zgolj na podlagi obvestila obračunavala negativni evribor v vrednosti 0 odstotkov. Sodišče je tako poslovno prakso označilo kot kršitev zakona in banki prepovedalo nadaljevanje te prakse. Ker se Sparkasse ni odzvala pozivu ZPS, naj svojim kreditojemalcem pravilno obračuna negativni euribor tudi za preteklo obdobje in jim vrne preplačila, bomo na ZPS vložili novo tožbo zoper Sparkasse.
Ker so banke prek svojega združenja sporočile, da vztrajajo pri uporabi sporne 'ničelne' klavzule v kreditnih pogodbah, pa je očitno, da bo tudi v tem primeru moralo odločiti sodišče.
Zato smo objavili poziv kreditojemalcem Sparkasse in drugih bank, naj se nam pridružijo v postopku kolektivne tožbe ter z izpolnitvijo obrazca posredujejo podatke, ki jih potrebujemo za izvedbo kolektivne tožbe za zaščito pravic potrošnikov.«
Kolektivno tožbo napovedali tudi v zavodu Kolektiv99
To pa očitno ne bo edina kolektivna tožba proti bankam, saj so enako napovedali tudi v zavodu Kolektiv99. Kot so zapisali na spletni strani, so na podlagi indicev, ki so jih prejeli od potrošnikov, ob pomoči zunanjih strokovnjakov izvedli pregled in analizo praks, ki jih izvajajo slovenske banke in hranilnice v razmerju do svojih komitentov.
»Na podlagi dostopnih informacij smo ugotovili, da je 11 slovenskih bank in hranilnic ter ena bančna podružnica tuje banke (Addiko Bank, d. d., Banka Intesa Sanpaolo, d. d., Koper, Banka Sparkasse, d. d., BKS Bank AG Bančna podružnica, Deželna banka Slovenije, d, d., Delavska hranilnica, d. d., Ljubljana, Gorenjska banka, d. d., Kranj, Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana, Nova kreditna banka Maribor, d. d., Sberbank banka, d.d., SKB banka, d. d. Ljubljana in Unicredit banka Slovenija, d. d.) v razmerju do svojih komitentov izvajalo in izvaja več nepoštenih poslovnih praks, saj so v svojih pogodbenih razmerjih uporabljale in še uporabljajo prej omenjene nepoštene pogodbene pogoje (Floor praksa, Floor klavzula), s katerimi imajo korist predvsem banke v škodo potrošnikov, kreditojemalcev,« še poudarjajo v zavodu.
