NI PRIMERNA ZA NJIH
Živalski vrt pojasnjuje, kaj bi s pumo, ki straši na vzhodu Slovenije
Opozarjajo na eksotične živali in takšne, ki ne sodijo v živalski vrt.
Odpri galerijo
Puma. Fotografija je simbolična. FOTO: Stringer, Reuters
Ljudje na območju Pomurja morajo biti previdni, saj so sprva poročali o opaženi pumi na območju Lendave, nato Moravskih Toplic. In to le nekaj sto metrov od zdravilišča. Puma je ameriška plenilska mačka, ki na tem območju nima kaj početi.
»Za dolgoročno nameščanje v živalske vrtove takšne živali niso primerne, saj gre večinoma za psihično ranjene živali, za katere ni bilo ustrezno strokovno poskrbljeno že od otroštva. Npr. pri velikih mačkah so znane prakse, da so mladiči odvzeti od samic v rani mladosti. Potem za njih skrbijo ljudje tako, da jih hranijo prek dude z namenom, da se živali nanje navežejo in jih potem lahko izkoriščajo v tržne namene ali kot hišne ljubljenčke. To je v nasprotju z načeli oskrbe živali v živalskih vrtovih, kjer je prva prioriteta, da samica poskrbi za svoje mladiče, da se med njo in mladiči ustvari naravna vez, da jih ona uči in socializira kot velike mačke in ne kot ljudi. Torej nesocializirane živali so nezdružljive s sovrstniki, ki odraščajo v ustrezni socialni strukturi, in zato v večini primerov neprimerne za namestitev v živalski vrt,« nam je povedala Bojana Stranjac, strokovna vodja v Živalskem vrtu Ljubljana.
Gre za tujerodno prostoživečo vrsto, ki ni avtohtona pri nas. V Zoo Ljubljana pravijo, da bi seveda ob ulovu pume pomagali, saj imajo ustrezno strokovno znanje. »V primeru ulova bi preverili njen zdravstveni status, opravili bi vse za velike mačke priporočene veterinarske preiskave ter žival pregledali za morebitne poškodbe ter jo po potrebi ustrezno zdravili. Naša institucija bi poskušala preveriti njeno poreklo. Namreč če ima slučajno mikročip, bi lahko v svetovni zbirki podatkov Species 360 ugotovili, ali je morda iz katere od institucij, ki so članice. Žal je za to malo možnosti, saj od teh članic ali drugih strokovnih partnerjev nismo do zdaj dobili nikakršnih informacij, da kdo pogreša ali išče pumo. Zelo verjetno je, da bi po ulovu njeno poreklo ostalo neznano, s tem pa tudi vse informacije o zgodovini živali, kdo so starši, ali gre za hibrid, kje je bivala do zdaj in kakšne izkušnje ima z ljudmi, živalmi iste vrste ali drugih vrst.«
Kdo je lastnik pume in kako je prišla ali zašla na to območje, ni jasno, jo pa še vedno iščejo. »Takšne živali potrebujejo zavetišče za eksotične živali, ki pa ga v Sloveniji žal še nimamo, a ga nujno potrebujemo, saj bo primerov zapuščenih eksotičnih vrst živali v prihodnje vedno več.«
»Za dolgoročno nameščanje v živalske vrtove takšne živali niso primerne, saj gre večinoma za psihično ranjene živali, za katere ni bilo ustrezno strokovno poskrbljeno že od otroštva. Npr. pri velikih mačkah so znane prakse, da so mladiči odvzeti od samic v rani mladosti. Potem za njih skrbijo ljudje tako, da jih hranijo prek dude z namenom, da se živali nanje navežejo in jih potem lahko izkoriščajo v tržne namene ali kot hišne ljubljenčke. To je v nasprotju z načeli oskrbe živali v živalskih vrtovih, kjer je prva prioriteta, da samica poskrbi za svoje mladiče, da se med njo in mladiči ustvari naravna vez, da jih ona uči in socializira kot velike mačke in ne kot ljudi. Torej nesocializirane živali so nezdružljive s sovrstniki, ki odraščajo v ustrezni socialni strukturi, in zato v večini primerov neprimerne za namestitev v živalski vrt,« nam je povedala Bojana Stranjac, strokovna vodja v Živalskem vrtu Ljubljana.
Kdo je lastnik?
Gre za tujerodno prostoživečo vrsto, ki ni avtohtona pri nas. V Zoo Ljubljana pravijo, da bi seveda ob ulovu pume pomagali, saj imajo ustrezno strokovno znanje. »V primeru ulova bi preverili njen zdravstveni status, opravili bi vse za velike mačke priporočene veterinarske preiskave ter žival pregledali za morebitne poškodbe ter jo po potrebi ustrezno zdravili. Naša institucija bi poskušala preveriti njeno poreklo. Namreč če ima slučajno mikročip, bi lahko v svetovni zbirki podatkov Species 360 ugotovili, ali je morda iz katere od institucij, ki so članice. Žal je za to malo možnosti, saj od teh članic ali drugih strokovnih partnerjev nismo do zdaj dobili nikakršnih informacij, da kdo pogreša ali išče pumo. Zelo verjetno je, da bi po ulovu njeno poreklo ostalo neznano, s tem pa tudi vse informacije o zgodovini živali, kdo so starši, ali gre za hibrid, kje je bivala do zdaj in kakšne izkušnje ima z ljudmi, živalmi iste vrste ali drugih vrst.«
Kdo je lastnik pume in kako je prišla ali zašla na to območje, ni jasno, jo pa še vedno iščejo. »Takšne živali potrebujejo zavetišče za eksotične živali, ki pa ga v Sloveniji žal še nimamo, a ga nujno potrebujemo, saj bo primerov zapuščenih eksotičnih vrst živali v prihodnje vedno več.«
