Zbirke Oražmovih bogatijo kočevsko dediščino
Pokrajinski muzej Kočevje od leta 1996 pri različnih projektih tesno sodeluje z rojakom Vitom Oražmom, ki je že 45 let direktor Muzeja za oblikovanje Essen (Red Dot Design Museum Essen). Osebno in družinsko gradivo ugledne kočevske družine, ki je tam živela in delovala ter okolju vtisnila pomemben pečat, je dolga leta skrbno zbiral in hranil njegov oče Dušan Oražem (1927–2022), Vito pa je obsežno zapuščino po dedku Stanku (1887–1965) in očetu ter svojo iz gimnazijskih časov izročil pokrajinskemu muzeju: »Dedek je bil tudi navdušen čebelar in član sokolskega društva, hodil je na zlete po kraljevini in Češki. Bil je zaveden Slovenec, jugoslovansko usmerjen, kar potrjujeta tudi imeni sinov, Dušan in Savo.«
Že četrta donacija
Tokratna donacija, kot je dejal Ivan Kordiš, muzejski svetnik, obsega več kot 170 enot iz več vsebinsko zaključenih sklopov iz različnih časov, med drugim o vodarni in elektrarni v mestu Kočevje, katere dolgoletni obratovodja je bil Vitov dedek, o telovadnem društvu Sokol, predvojni Gimnaziji Kočevje in osebni družinski korespondenci od začetka 20. stoletja do leta 1940.
»Enako kot na vso zapuščino očeta in dedka sem seveda zelo ponosen na spominsko knjigo, ki sem jo začel jaz in končala mama Lea. V njej so podpisi in risbe znanih slovenskih umetnikov, kot so Božidar Jakac, France Mihelič, France Slana, Rajko Slapernik, Milan Butina, Andrej Trobentar, Gabrijel Humek in Stane Jarm, ki so razstavljali v Likovnem salonu Kočevje med letoma 1968 in 1990. Do mnogih sva na dom stopila tudi po končanih razstavah in jih prosila za razlago, komentar,« je ob podpisu donacije povedal Vito, ki se zaveda, da je prav, da zbirka ostane v lokalnem okolju. To je že njegova četrta donacija. Lani je bogato arhivsko gradivo o tovarni telovadnega orodja JOR (Jakob Oražem) v Ribnici izročil tamkajšnjemu rokodelskemu centru, še prej pa je osebno zbirko tete Neže, ki je bila ena prvih študentk farmacije na Karlovi univerzi, izročil Pragi, je še dejal Vito, ki za leto 2024 pripravlja novo donacijo s poudarkom na povojnem obdobju.
Dedek je bil tudi navdušen čebelar in član sokolskega društva, hodil je na zlete po kraljevini in Češki.
V prostorih muzeja je tudi njegov plakat iz gimnazijskih dni, iz leta 1978, s sporočilom, ki je bilo za takratni čas za mnoge bogokletno. »Profesor Saša Bižal bi mi lahko, ko je prebral vsebino, pošteno navil ušesa. Imel naj bi vtis, da ga to malce spominja na takratne gverilske razvpite Rdeče brigade,« je Vito pojasnjeval sošolcu Ivanu Kordišu.
