Zaradi tujih smeti nasrka lastnik zemljišča

ŠENTJERNEJ – Le par sto metrov od središča Šentjerneja, ob makadamski poljski poti, ki vodi proti Rojam, je vse več smeti. »Najhuje je pri nekdanji sušilnici hmelja. Na zapuščeni in zanemarjeni parceli se smeti nabirajo že več mesecev, pred dnevi pa mi je prekipelo. Gotovo je teh smeti za dve veliki prikolici, med njimi različno pohištvo, televizija, straniščna školjka, jogiji, celo otroški voziček in drugi komunalni odpadki. Kot da jih ljudje ne bi mogli brezplačno odložiti v zbiralni reciklažni center, ki je le kilometer stran,« je opozoril Janez Kavšek, član Dolenjskega okoljskega društva Šentjernej – Regionalne okoljevarstvene organizacije. Zadevo je društvo prijavilo na Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in Kostanjevica na Krki in postopek je stekel, lastnik parcele pa se je znašel v inšpekcijskem postopku.
Po besedah Nataše Rajak, vodje inšpektorata in redarstva, je za pospravilo smeti odgovoren povzročitelj, ki komunalne odpadke nezakonito odloži. A tu se seveda zatakne, saj običajno ni znano, kdo jih je odvrgel. »Če povzročitelja ni mogoče ugotoviti, je komunalne odpadke dolžan pospraviti lastnik zemljišča oziroma tisti, ki ima zemljišče v posesti,« je pojasnila. Če odločbe o ukrepih lastnik ne spoštuje, je za to seveda določena globa; za posameznika, samostojnega podjetnika ali odgovorne osebe 500 evrov, 1500 evrov pa za pravne osebe.
Po telefonu smo govorili z lastnikom parcele, ki pa ne živi v Šentjerneju, temveč v okolici Novega mesta, in je bil zgrožen. Koliko smeti se je nabralo na njegovi parceli, niti ne ve, ker ga dlje ni bilo na svojem, bo pa vsekakor svinjarijo drugih pospravil. Kaj drugega mu niti ne ostane, čeprav naj bi se, kot smo izvedeli, že zbrali nekateri, ki so vsaj posredno odgovorni za smeti, in naj bi jih pospravili sami.

Med smetmi celo bančni izpiski

Inšpektorji imajo pri ugotavljajo povzročitelja odloženih komunalnih odpadkov veliko težav. Prav na območju Šentjerneja so domačini vse pogosteje priča zanimivemu pojavu, da so ob poljskih poteh odvržene vrečke smeti, iz katerih gledajo celo bančni izpiski in druga osebna pošta, iz katere je očitno, čigave so.

»Da iz vrečke gleda bančni izpisek ali druga osebna pošta, še ni dokaz, da je ta oseba odpadke tam odložila. Če je vrečka odprta, to tudi še ne pomeni, da so odpadki od osebe, katere podatki se vidijo na osebni pošti. Sodna praksa sodišč in stališče sodišč je takšno, da listek v vrečki še ne pomeni, da je to povzročitelj komunalnih odpadkov, niti ne, da je ta oseba odpadke odložila v naravi. Ugotovitveni postopek na področju nezakonito odloženih odpadkov v naravi ni enostaven, zato če v postopku ni priče, ki bi dogodek nezakonitega odlaganja videla ali če tega osebno ne zazna pooblaščena uradna oseba, preprosto ni mogoče dokazati, kdo je odpadke nezakonito odložil v naravi,« opozarja vodja inšpektorata Rajakova. Doslej jim je le dvakrat uspelo ugotoviti, kdo je odvrgel smeti v naravo, za to mora namreč biti priča.

Pepel še vedno buri duhove

V Dolenjskem okoljskem društvu Šentjernej so še vedno nezadovoljni s sanacijo zasutja opuščene gramoznice z elektrofiltrskim pepelom iz krške papirnice Vipap. Material, ki naj bi bil okolju neškodljiv, so v minulih letih navažali celo na območje Nature 2000. »Vztrajali bomo, da se območje sanira, kot je bilo dogovorjeno. Čeprav je župan zatrdil, da je sanacija končana, ni tako. Kakšna je to sanacija, če še vedno ven gledajo asfaltne grude in betonski jaški? Prav tako ni urejeno območje okoli bazena, kjer je izvir vode, eden od virov torej, ki se steka v Krko, območje niti ni mulčeno,« opozarja Jože Bregar, predsednik Dolenjskega okoljskega društva Šentjernej, in dodaja, da so analize sicer pokazale, da tu ni skladiščenih težkih kovin in da odloženi materiali naj ne bi bili škodljivi, o čemer oni dvomijo, so pa z navozi močno presegli predvidene količine materialov, prav tako pepel ni bil pravilno skladiščen.

»Gramoznica, v katero se je navažal pepel, je bila sanirana skladno z zahtevo Inšpektorata za okolje in prostor. Ker se je zadeva tudi sicer širše urejevala in ravnala, se je mogoče na nekaterih delih zgodilo, da je pokrivni sloj tanjši. To bo urejeno z navozom jalovine in zemljine ob gradnji infrastrukture v PSC Šentjernej – Sever, ki se bo izvajala predvidoma od junija do septembra,« je zagotovil Samo Hudoklin, direktor občinske uprave občine Šentjernej.