KORONAVIRUS
Zakaj se ne cepimo? »En del je naš nacionalni karakter«
Različica delta je v Sloveniji prisotna že v več kot 95 odstotkih, učinkovitost posameznih vrst cepiva pa je različna.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Leon Vidic, Delo
Strokovnjaki so v oddaji Premagajmo covid 19 odgovarjali na najbolj pereča vprašanja o cepljenju, ki se pojavljajo v javnosti. »Odgovor ni enoznačen in preprost, dejstvo pa je, da v preteklih letih tudi pri drugih cepljenjih nismo dosegali primerljivih rezultatov,« je bil jasen minister za zdravstvo Janez Poklukar, ki je ob tem dodal, da moramo ubrati solidaren pristop in drug drugemu pomagati s cepljenjem, da bomo jeseni lahko živeli karseda normalno.
»Problem je veliko informacij, navzkrižnih, stroka je enotna, a je dihotomija pro et contra še vedno močno prisotna v medijskem prostoru in v družbi … Ljudje se odločajo na en in drugi način in oddaje, kot je ta, so namenjene temu, da razčistimo in pokažemo, da smo enotni,« je povedal epidemiolog Mario Fafangel.
Klinični psiholog Aleksander Zadel pa je o slovenskem zaostajanju pri cepljenju v primerjavi z Evropo poudaril nezaupljiv nacionalni karakter in individualizirano družbo, v kateri vsak gleda le nase.
»Teoretično je mogoče, vprašanje pa je, koliko je verjetno, pri necepljenih je ta verjetnost ogromna, pri cepljenih pa je ta verjetnost majhna. Zato so lahko določene zadeve pri cepljenih sproščene, Američani zdaj spet zahtevajo maske v notranjih prostorih za cepljene, kar mi že imamo, ker vemo, da so notranji prostori problem. Za drugo pa je cepljenje pot k odpiranju družbe,« je Fafangel odgovoril na vprašanje, ali tudi cepljeni zbolijo in širijo bolezen.
»Mogoče zelo pomemben podatek, ki ga je Logarjeva (Mateja Logar, op. p.) povedala pred tednom dni: na intenzivni negi je od 32 bolnikov kar 30 takih, ki se niso cepili, dva sta se, a eden od njiju je bil onkološki bolnik in je imel seveda slabši imunski sistem, drugi pa je imel kronično vnetno bolezen,« je o pozitivnih učinkih cepljenja povedal Borut Štrukelj s kemijskega inštituta.
»Problem je veliko informacij, navzkrižnih, stroka je enotna, a je dihotomija pro et contra še vedno močno prisotna v medijskem prostoru in v družbi … Ljudje se odločajo na en in drugi način in oddaje, kot je ta, so namenjene temu, da razčistimo in pokažemo, da smo enotni,« je povedal epidemiolog Mario Fafangel.
Klinični psiholog Aleksander Zadel pa je o slovenskem zaostajanju pri cepljenju v primerjavi z Evropo poudaril nezaupljiv nacionalni karakter in individualizirano družbo, v kateri vsak gleda le nase.
»Teoretično je mogoče, vprašanje pa je, koliko je verjetno, pri necepljenih je ta verjetnost ogromna, pri cepljenih pa je ta verjetnost majhna. Zato so lahko določene zadeve pri cepljenih sproščene, Američani zdaj spet zahtevajo maske v notranjih prostorih za cepljene, kar mi že imamo, ker vemo, da so notranji prostori problem. Za drugo pa je cepljenje pot k odpiranju družbe,« je Fafangel odgovoril na vprašanje, ali tudi cepljeni zbolijo in širijo bolezen.
Predstavniki stroke so danes ponovno izpostavili koristi cepljenja proti covidu 19 in neznatna tveganja za resne neželene učinke. Tako pri cepljenih kot prebolevnikih je možnost prenosa okužbe ali težjega poteka bolezni bistveno manjša. Da bi bila precepljenost zadostna in jesen mirnejša, bi morali doseči dvotretjinsko precepljenost, so poudarili.
Infektologinja in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je na spletni okrogli mizi spomnila na številne nalezljive bolezni v preteklosti, ki jih je cepljenje praktično izkoreninilo. Ko gre za koronavirus, je bilo doslej po svetu razdeljenih že približno štiri milijarde odmerkov, je povedala.
Imunolog Alojz Ihan je podrobneje spregovoril o tehnologijah cepiv in učinku cepljenja na organizem, med drugim o razlikah v protitelesih cepljenih in prebolevnikov. Kot je pojasnil, imajo prebolevniki veliko heterogenost v produkciji protiteles, a manjšo nevtralizacijsko aktivnost protiteles. Vsaj eno leto so dobro zaščiteni pred resnejšim zbolevanjem, a so po šestih mesecih slabše zaščiteni pred okužbo sluznice in prenašanjem virusa naprej.
Predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Janez Tomažič je podrobneje pojasnil različice virusa. Različica delta je v Sloveniji prisotna že v več kot 95 odstotkih, učinkovitost različnih cepiv pa je različna. Tako po obeh prejetih odmerkih cepivo Pfizerja in Biontecha pred različico delta ščiti 88-odstotno, cepivo Astrazenece pa 67-odstotno.
Infektologinja in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je na spletni okrogli mizi spomnila na številne nalezljive bolezni v preteklosti, ki jih je cepljenje praktično izkoreninilo. Ko gre za koronavirus, je bilo doslej po svetu razdeljenih že približno štiri milijarde odmerkov, je povedala.
Imunolog Alojz Ihan je podrobneje spregovoril o tehnologijah cepiv in učinku cepljenja na organizem, med drugim o razlikah v protitelesih cepljenih in prebolevnikov. Kot je pojasnil, imajo prebolevniki veliko heterogenost v produkciji protiteles, a manjšo nevtralizacijsko aktivnost protiteles. Vsaj eno leto so dobro zaščiteni pred resnejšim zbolevanjem, a so po šestih mesecih slabše zaščiteni pred okužbo sluznice in prenašanjem virusa naprej.
Predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Janez Tomažič je podrobneje pojasnil različice virusa. Različica delta je v Sloveniji prisotna že v več kot 95 odstotkih, učinkovitost različnih cepiv pa je različna. Tako po obeh prejetih odmerkih cepivo Pfizerja in Biontecha pred različico delta ščiti 88-odstotno, cepivo Astrazenece pa 67-odstotno.
»Mogoče zelo pomemben podatek, ki ga je Logarjeva (Mateja Logar, op. p.) povedala pred tednom dni: na intenzivni negi je od 32 bolnikov kar 30 takih, ki se niso cepili, dva sta se, a eden od njiju je bil onkološki bolnik in je imel seveda slabši imunski sistem, drugi pa je imel kronično vnetno bolezen,« je o pozitivnih učinkih cepljenja povedal Borut Štrukelj s kemijskega inštituta.
