PRODAJA TELEKOMA

Zakaj imamo SDH, če še vedno odloča politika?

Objavljeno 07. junij 2015 11.10 | Posodobljeno 07. junij 2015 10.58 | Piše: T. L., Ma. F.

Po (ne)odločitvi SDH danes o prodaji odloča vlada. Poraja pa se vprašanje, zakaj imamo SDH, če hoče politika še vedno sama odločati o vsem.

Ta teden sta Telekom in T-2 z veliko vnemo dokazovala, kdo je komu dolžan milijonske zneske in kdo se ne drži poštenih poslovnih praks

LJUBLJANA – Prodaja Telekoma Slovenije je v del slovenskega prostora zasejala pravo obsedno stanje. Zaradi prodaje se je ob 9. uri na sončno nedeljo vlada Mira Cerarja sestala na seji, na kateri razpravljajo o prodaji Telekoma Slovenije, saj Slovenski državni holding (SDH) pri tem ni želel imeti zadnje besede.

Eno od vprašanj, ki se je pojavilo po odločitvi SDH, da podpira prodajo Telekoma, odločitev pa prepušča vladi, se glasi, zakaj v Sloveniji sploh potrebujemo holding, če želi politika še vedno imeti zadnjo besedo.

»Najprej smo ga hoteli, nato pa tega ne bomo spoštovali«

O tem smo povprašali ekonomista Igorja Mastena. »SDH je bil ustanovljen, da upravlja državno premoženje. Več politikov je odkrito izražalo mnenje glede te prodaje. Nakazali so SDH, da želijo prevzeti odgovornost za odločitev. V državi, v kakršni smo, čisto razumem tiste v SDH, da so – če imajo zdaj vsi politični prvaki mnenje o tem – sprejeli odločitev, naj svojo voljo izrazijo na skupščini. To je čisto normalno.«

To pa še vedno ne odgovori na vprašanje, zakaj smo potemtakem sploh ustanovili SDH. Masten odgovarja, da je bil ustanovljen, »da opravi svojo vlogo z vidika upravljanje, da se prekine neposredni vpliv politike na poslovne odločitve. Kar se poslovnih elementov tiče, sta v SDH tako uprava kot poslovni svet odgovorila, da podpirajo prodajo. Ampak tisti, ki naj bi se umaknili iz tega odločanja, so jasno izrazili, da bi radi imeli možnost tega odločanja. Vprašanje, zakaj potrebujemo SDH, je potemtakem treba nasloviti njim, da pojasnijo, zakaj čutijo potrebo, da zaobidejo ta načela. Najprej smo rekli, da bomo imeli, nato pa tega ne bomo spoštovali.« Zaključuje, da je zanj odgovor jasen: SDH se je sestal, dobili so pooblastila, da to tudi počnejo, kar pa se jim ni dovolilo. 

Enako vprašanje, zakaj potrebujemo SDH, smo poslali tudi njim. In dobili skop in birokratski odgovor: »V skladu z določbo 4. alineje drugega odstavka 11. člena Statuta SDH potrebuje uprava soglasje nadzornega sveta za pridobivanje in razpolaganje z naložbami, ki presegajo 5 (pet) milijonov evrov revidirane knjigovodske vrednosti glede na knjigo izdajatelja. Kar pomeni, da mora uprava svojo odločitev o takšnem poslu posredovati nadzornemu svetu SDH v obliki predloga za pridobitev soglasja nadzornega sveta. Kot je razvidno iz včerajšnjega sporočila za javnost, je uprava svojo odločitev o prodaji deleža v družbi Telekom Slovenije, d. d., podala na včerajšnji seji nadzornega sveta.«

Nelogično je, da zadeva pristane na vladi

Svoje mnenje o delovanju SDH sta v petkovi oddaji Odmevi izrazila še dva ekonomista, Matej Lahovnik in Bogomir Kovač. »Zdi se mi paradoksalno, da bodo minister za kmetijstvo, ministrica za kulturo in minister za zunanje zadeve odločali o nekem izrazito strokovnem vprašanju. Navsezadnje se človek vpraša, zakaj pa imamo SDH. Potem ga dajmo ukiniti. Povsem nelogično je, da takšno vprašanje pristane na vladi, še posebej, ker je zadeva povsem predvidljiva,« je bil v Odmevih kritičen Lahovnik.

Leta 2008 se je prodajal Telekom za štirikrat višjo ceno, je izpostavil. »Na koncu bo odločitev v rokah SMC oziroma finančnega ministra in predsednika vlade,« je dejal Lahovnik, ki meni, da je neresno, da so ob vsem drugem delu, ki ga imajo ministri, nadzorniki, ki pa so zadolženi, da se s tem ukvarjajo, to žogico vrgli vladi. »Tudi vladi ne bo lahko. Odloča med dvema izjemno slabima možnostma,« je pripomnil.

»SDH je že od samega začetka invalidna institucija«

»Slovenski državni holding je že od samega začetka invalidna institucija,« pa je v Odmevih dejal Kovač in dodal, da je bila odločitev tako vodstva kot tudi nadzornikov SDH napol politična, nestrokovna. »Kot bo tudi zdaj odgovornost vlade povsem politična in mislim, da je tako prav. Problem Telekoma je politični problem,« je poudaril. Lahovnik je menil, da bi bilo treba nadzornike SDH razrešiti. »Če so leto dni prejemali sejnine v višini preko 200.000 evrov za domnevno upravljanje strokovnega dela, potem bi morali to delo tudi do konca opraviti,« je dejal.

Civilna družba stavila na Dragonjo

Po četrtkovem dogajanju in določitvi SDH pa so Metodu Dragonji pisali člani programskega sveta Koalicije civilne družbe za prenovo (SINTEZA-KCD). Njihova želja? Da Dragonja prepriča vlado in prepreči prodajo Telekoma Slovenije. Ob tem naštevajo vzroke, zaradi katerih bi vlada lahko preklicala prodajo: en sam ponudnik, ki ni strateški partner, prenizka cena, ki nima prevzemne premije, povsem nesprejemljivi, doslej javnosti neznani, pogoji ponudnika glede tveganj tožb, zahteve po večinski lasti v T2, povečanju tržnega deleža, reševanju sporov v Makedoniji, predvolilne obljube, predvsem SMC, da bo v vse svoje delovanje vgradila etičnost. Pod poziv so se podpisali Emil Milan Pintar, Andrej Cetinski, Jože Mencinger, Bogdan Biščak in Miroslav Marc.

Deli s prijatelji