Vprašanja politikom: Bi spremenili volilni sistem in kako? Bi dvignili parlamentarni prag?
V začetku aprila smo bralce pozvali, naj pred volitvami v državni zbor prvakom strank zastavijo vprašanje, ki jih zanima. Zbrali smo 15 vprašanj in jih posredovali 10 strankam, ki jim po javnomnenjskih raziskavah sicer kaže najbolje, a ne dosegajo nujno parlamentarnega praga. Odgovore strank objavljamo po abecednem vrstnem redu.
Bralec Marko: Nameravate spremeniti volilni sistem in kakšnega bi uvedli?
Bralec Darko bi predlagali zakon, da se prag za vstop v parlament dvigne s 4 na 5 %? Na ta način bi se lažje oblikovala vlada in manj bi bilo manjših strank, ki jemljejo davkoplačevalski denar. Kdaj bo prepovedano prestopati iz ene stranke v drugo sredi mandata. Tega je politik prejel na volitvah za eno stranko in menim, da ni higienično, da sredi mandata prestopa. Vidite, da bi lahko predlagali zakon, ki bi to onemogočal?
Gibanje Svoboda:
Slovenija si v prvi vrsti zasluži politični sistem, ki bo ohranjal svobodno, demokratično socialno-liberalno družbo. Demokratizacija volilnega sistema je potrebno udejanjiti z uvedbo preferenčnega glasu, saj si poslanski mandat zaslužijo tisti z najvišjo podporo volivk in volivcev in ne zgolj političnih strank. Poslanski prestop pomeni nepravičen odstop od programsko-političnih zavez, zato ga je potrebno omejiti na zakonski ravni.
Levica:
V Levici se zavzemamo za volilni sistem s preferenčnim glasom. Na ta način bi ljudstvo dobilo več kontrole nad tem, kdo iz posamezne stranke pride v parlament. Prepovedi prestopov poslancev nismo naklonjeni. Razumemo, v tem mandatu smo imeli s tem slabe izkušnje - a poslanec mora imeti opcijo vsaj izstopiti iz poslanske skupine, če se z njo ne strinja. Oblast ljudstvu pa bi povrnili z dvema velikima ukrepoma. Prvi je, da smo velik zagovornik tega, da bi moralo o pomembnih vprašanjih med mandatom odločati ljudstvo na referendumu, torej postopno uvajanje demokracije, kakršno poznajo v Švici. Drugo pa, da če pride do tako hudega konflikta med ljudstvom in oblastjo, kot v tem mandatu, bi moralo ljudstvo imeti možnost odpoklica parlamenta in zahteve po predčasnih volitvah.
LMŠ:
Državljani moramo odločilno vplivati na to, kdo nas bo zastopal v državnem zboru. Zato smo se tudi v tem mandatu borili za močnejši glas volivca. Žal je v državnem zboru zmanjkalo nekaj glasov za spremembo volilnega sistema, s katerim bi uvedli relativni neobvezni prednostni glas na ravni volilnih enot. Rešitev, ki jo zagovarjamo, je oblikovana po vzoru volitev v Evropski parlament, ki jo volivci že poznate, strankam bomo s tem onemogočili preračunljivost, povezano z manj in bolj izvoljivimi okraji.
Bolj kot zvišanje pragu s 4 na 5 odstotkov se nam zdi pomembno uvesti relativni neobvezni prednostni glas na ravni volilnih enot, da bodo volivci dejansko lahko izbrali konkretnega kandidata ali kandidatko, ne pa da jim ga ali jo pravzaprav izbere stranka.
V primerih, ko politična stranka izda voljo volivcev in ravna v nasprotju z obljubami in vrednotami, ki jih je zagovarjala v času volilne kampanje, je poslanski prestop legitimen. Kot poseben institut, ki bi dvignil politično kulturo in demokratične standarde, pa bi enkrat na mandat uvedli možnost odpoklica poslanca.
Naša dežela:
V stranki Naša dežela se zavzemamo za ustanovitev pokrajin. Tozadevno je trenutni volilni sistem neprimeren in ga bo gotovo potrebno spremeniti. Seveda premišljeno in ob zavedanju, da smo stranka ljudi za ljudi. Zato se nam zdi prav, da ljudje izpostavijo svojo izbiro s preferenčnim glasom. Smo tudi za omejitev kandidiranja na volilno enoto, saj menimo, da naj pokrajino v Državnem zboru predstavljajo lokalni predstavniki, ki najbolj poznajo lokalno problematiko.
NSi:
V Novi Sloveniji podpiramo vsako spremembo volilnega sistema, ki bi povečala vpliv volivcev pri izvolitvi poslancev v državni zbor. V zadnjem sklicu državnega zbora smo zato že dvakrat podprli predlog o vzpostavitvi preferenčnega glasu, ki pa žal ni dobil zadostne dvotretjinske večine. Nova Slovenija je garant za stabilno vlado in integriteto.
Povežimo Slovenijo:
Verjamemo, da bi z korenitim razmislekom o dvokrožnem volilnem sistemu, kot ga imajo denimo v Nemčiji, ustrezno naslovili večino zastavljenih vprašanj. V trenutnem okvirju pa smo naklonjeni uvedbi preferenčnega glasu.
SAB:
V stranki SAB se močno zavzemamo za uvedbo sistema preferenčnega glasu, ki bi državljanom omogočil več vpliva na to, kateri kandidat bo izvoljen v državni zbor. Verjamemo, da bi odločilnejši vpliv volivcev izboljšal in okrepil našo demokracijo. Slednje smo kot enega ključnih projektov zapisali tudi v naš volilni program Naredimo, kar je treba.
Prav tako smo v SAB v tem mandatu s spremembo volilne zakonodaje poskusili večkrat - tako z ostalimi parlamentarnimi strankami, kot samostojno. Žal obstoječa struktura parlamenta, kljub naši vztrajnosti, v tem mandatu ni dosegla konsenza za večje spremembe.
Menimo, da je trenutni parlamentarni prag ustrezen.
V sedanjem mandatu se je sicer razširila praksa, da se poslanci, ki so izstopili iz politične stranke ali bili iz nje izključeni, še naprej oklepajo poslanske skupine taiste stranke.
Da bi se v prihodnjem mandatu izognili omenjenim situacijam, smo v SAB predlagali dopolnitev Poslovnika državnega zbora na način, da bi poslancu z dnem prenehanja članstva v politični stranki, na listi katere je bil izvoljen v državni zbor, prenehalo članstvo v poslanski skupini te stranke. Če je članstvo v poslanski skupini ob njeni ustanovitvi vezano na članstvo v stranki oziroma kandidaturi na istoimenski listi, mora biti tudi obratno: prenehanje članstva v politični stranki oziroma istoimenski listi je vezano na prenehanje članstva v poslanski skupini te politične stranke oziroma istoimenske liste.
SD:
Socialni demokrati zagovarjamo spremembo volilnega sistema. Zagovarjamo uvedbo preferenčnega glasu, ki bi povečal vpliv volivcev na sestavo Državnega zbora, ter s tem povezano ukinitev volilnih okrajev. Takšna rešitev zahteva večino 60 glasov v Državnem zboru.
S tem bi se ukinili volilni okraji znotraj osmih volilnih enot, uveden pa bi bil relativni prednostni glas, ki ga lahko volivec nameni svoji izbiri in tako neposredno vpliva na izbiro točno določenega med enajstimi kandidatkami in kandidati na listi. Kot kažejo izkušnje evropskih volitev, se tako realno omogoča izvolitev na podlagi seštevka prednostnih glasov za posameznega kandidata.
Ob spremembah volilne zakonodaje zagovarjamo tudi načelo zadrge pri vrstnem redu žensk in moških na celotni kandidatni listi ter izmenjujoče se vodilno mesto moškega in ženske na vseh kandidatnih listah v volilnih enotah.
Socialni demokrati se zavedamo, da je v družbi več različnih idej o spremembah volilne zakonodaje. Odprti smo za javno razpravo in resen politični dialog o možnostih, ki bi lahko pripeljale do zahtevane ustavne večine.
Hkrati predlagamo uvedbo volilne pravice pri 16 letih. V času epidemije so mladi ponovno pokazali veliko voljo za sodelovanje pri političnem odločanju. Pri 16 letih se mladi odločajo za karierno pot, za izbiro šolanja in za delo, lahko pridobijo tudi vozniško dovoljenje, ne morejo pa sodelovati pri odločanju o svoji prihodnosti in prihodnosti skupnosti. Premik volilne pravice z meje polnoletnosti na 16 let je dober način za povečanje participacije mladih v javnem odločanju.
Nekatere evropske države imajo pozitivne izkušnje. V Avstriji so po premiku meje volilne pravice na 16 let ugotovili pomembno povečanje volilne udeležbe zaradi novih volivcev, ki pa se ni ponovila na volitvah, ki so sledile. Ta izkušnja kaže, da ni dovolj le premik meje volilne pravice navzdol, ampak tudi opolnomočenje novih volivcev z znanji za politično in družbeno aktiviranje. Zato bomo razširili že vpeljane vsebine aktivnega državljanstva v srednjih in osnovnih šolah in nadgradili ukrepe za izboljšanje participacije mladih preko formalnega in neformalnega izobraževanja na področju aktivnega državljanstva.
SDS:
V SDS smo v letu 2013 predlagali spremembo 80. člena Ustave RS tako, da bi določal, da se poslance voli po dvokrožnem večinskem načelu. S tem predlogom bi zagotovili dosledno spoštovanje volje volivcev, izražene na referendumu 1996, ki jo je z določbo potrdilo tudi ustavno sodišče. Ob tem velja spomniti, da smo v SDS v letu 1996 zbrali 43.710 podpisov referendumski zahtevi za večinski volilni sistem, ki je vsebovala tudi možnost odpoklica poslanca. Je pa potrebno poudariti, da je za spremembo volilne zakonodaje potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev.
V stranki SDS se zavzemamo za večinski volilni sistem. Prag za vstop v parlament v tem kontekstu ne igra odločilne vloge. O prestopih pa: v skladu z zakonom o poslancih so poslanci predstavniki vsega ljudstva in pri izvrševanju poslanskega mandata niso vezani na kakršnakoli navodila. Poslanski mandat izvršujejo v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom državnega zbora. Če poslanec meni, da s stranko, kjer je kandidiral ne deli več vrednostnih kriterijev, lahko še nekako razumemo njegovo odločitev. Žal pa imamo v slovenskem parlamentu tudi poslance, ki so stranko zamenjali celo večkrat, kar je kaže na izrazito pomanjkanje moralne odgovornosti.
SNS:
Volilni sistem bi spremenil, da bi v volilnih enotah črtali okraje in uvedli preferenčni glas, obenem bi vsa država imela isto volilno številko strank, ne da imajo zdaj v vsakem volilnem okraju svojo, kar bega ljudi. Praga za vstop v državni zbor ne bi dvigal, prepovedal pa bi prestopanje med strankami.
