KOMISIJA PRAVI

V UKC Ljubljana zaradi napak umrli štirje otroci

Objavljeno 20. avgust 2015 19.11 | Posodobljeno 20. avgust 2015 19.42 | Piše: STA, T. L.

V javnost kapljajo neuradni, a zanesljivi podatki, ki naj bi jih komisija ugotovila v nadzoru nad programom otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana. Zaradi napak naj ne bi umrlo 10 otrok, ampak štirje.

Oba otroka so na srečo kmalu našli.

LJUBLJANA – V javnost dan za dnem kapljajo novi, sicer še neuradni podatki, ki jih je v nadzoru nad programom otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana ugotovila komisija. Ta pravi, da se je program izvajal neetično, nestrokovno in nesprejemljivo. Med drugim naj bi zapisala, da bi bilo bolje, da se tak program ne bi izvajal. Kritična naj bi bila tudi do zdajšnjega načina izvajanja programa.

Zaradi napak umrli štirje otroci

Po ugotovitvah komisije drži podatek, da je od leta 2007 do 2014, torej v obdobju, za katero je komisija opravila nadzor, v slovenskem programu otroške srčne kirurgije umrlo nekaj več kot 30 otrok. O tem smo v preteklosti že pisali image.

Podatek, da je od tega zaradi napak pri zdravljenju umrlo 10 otrok, pa naj ne bi držal. Zagotovo je komisija ugotovila, da so zaradi napačnega zdravljenja oziroma neustrezne obravnave v programu umrli štirje otroci, je za STA povedal vir, ki želi ostati neimenovan. Vse štiri smrti naj bi se zgodile leta 2012. Tako so v poročilu o nadzoru tudi opisani posamezni primeri otrok in njihovega zdravljenja.

UKC z neustrezno statistiko in s prirejenimi podatki

Omenjeni vir je tudi pojasnil, da je imela komisija velike težave pri pridobivanju dokumentacije in statistike o zdravljenju. UKC namreč naj ne bi ustrezno vodil statistike, podatkov o zdravljenju otrok, zapletov in smrtnosti pa niso vnašali v evropsko zbirko podatkov.

»Če bi to storili, potem bi v roku dveh let iz zbirke prišlo opozorilo, da program ne poteka v redu,« poudarja vir.

Prav tako naj bi UKC Ljubljana v preteklosti prirejal podatke o uspešnosti programa, ki so jih predstavljali javnosti. Tako naj bi bila tudi smrtnost v programu otroške srčne kirurgije dvakrat večja od podatkov, ki so jih predstavljali.

Že včeraj smo poročali o neuradnih navedbah RTV Slovenijaimage, po katerih naj bi bili za tako stanje odgovorni zlasti izraelski kirurg David Mishaly, njegov slovenski učenec Robert Blumauer in vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. 

Slovenski kirurgi niso napredovali

Komisija je v poročilu tudi opozorila, da program ne more teči tako, da je kirurg v bolnišnici prisoten tri dni na mesec. Mishaly je namreč v Slovenijo prihajal približno enkrat na mesec in ostal nekaj dni, v katerih je operiral več otrok, nato pa se je vrnil v Izrael.

Prav tako naj bi poročilo razkrivalo, da je v obdobju, ko je Mishaly operiral v UKC Ljubljana, delež operacij, ki jih je on izvedel, ostal enak. Torej naj ne bi držale navedbe vodstva UKC iz tistega obdobja, da naj bi slovenski kirurgi, ki jih je Mishaly učil, skozi leta napredovali in sami opravljali večino operacij.

Kratka ocena trenutnega stanja: kaos

Mednarodna nadzorna komisija naj ne bi bila zadovoljna niti z zdajšnjim programom. Za izboljšanje naj bi v poročilu podala številna priporočila. Po neuradnih informacijah naj bi v novem programu delo potekalo brez reda, nikoli naj se ne bi vedelo, kateri tuji kirurg bo operiral posameznega otroka.

Policija preiskuje, ministrstvo molči

Z nekaterimi smrtmi v okviru programa otroške srčne kirurgije se ukvarja tudi policija. Na Policijski upravi Ljubljana so danes pojasnili, da je zadeva še v fazi predkazenskega postopka. Policija pa »sodeluje tudi z drugimi institucijami, ki preiskujejo okoliščine dogodkov«. Postopek policija vodi od lanskega maja, oktobra pa so o zbranih obvestilih z vmesnim poročilom obvestili tožilstvo.

Na ministrstvu za zdravje doslej razkritih ugotovitev nadzora ne komentirajo. V pisnem sporočilu so poudarili, da zapisnika ne morejo komentirati, saj postopek še ni zaključen. »Ministrstvo za zdravje namreč opravlja nadzor nad zakonitostjo dela zbornice pri izvajanju javnih pooblastil. Prav tako v veliki večini primerov postopkov, o katerih odloča Zdravniška zbornica Slovenije, predstavlja instančni, tj. drogostopenjski pritožbeni organ, v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku,« so zapisali.

Tudi v UKC Ljubljana poročila ne želijo komentirati, saj še ni dokončno. Vsi vključeni v nadzor imajo namreč po zakonu 15 dni časa, da podajo pripombe na poročilo. Te pripombe bo obravnavala zdravniška zbornica, po napovedih njenega predsednika Andreja Možine bodo po zaključku omenjenih formalnosti poročilo tudi uradno predstavili javnosti.

Deli s prijatelji