LJUBLJANA – Iz neuradnih virov smo izvedeli, da naj bi bil Danilo Slivnik danes naredil samomor. Sodil naj bi si bil s pištolo. Policisti so potrdili, da so za Bežigradom v Ljubljani odkrili moško truplo. Truplo je našla neka občanka, policija pa izključuje tujo krivdo.
Vinko Stojnšek s PU Ljubljana je v izjavi za javnost zapisal: »Okoli 14.40 je bila PU Ljubljana obveščena, da je bil v stanovanjski hiši v Ljubljani najden mrtev moški. Po dozdajšnjih ugotovitvah smrt ni posledica kaznivega dejanja. Kriminalisti nadaljujejo zbiranje obvestil in preverjanje okoliščin in bodo o ugotovitvah obvestili pristojno tožilstvo.«
Po podatkih s terena so policisti na kraju dogodka že v fazi zaključevanja ogleda.
Je kriva aretacija nečakinje?
Danilo Slivnik naj bi si življenje vzel zaradi poslov z zakoncema Karner. Slivnik se je namreč znašel v središču afere s preprodajo prepovedanih steroidov, saj je bil stric Alenke Karner, ki je skupaj s partnerjem obtožena nečednih poslov in bogatenja na račun preprodaje teh snovi. Pred petimi leti naj bi bil Slivnik tako prodal svojo luksuzno vilo v elitni ljubljanski soseski Karnerjevim. Vsota kupnine je skrivnost.
Pred dvema dnevoma je 61-letni Slivnik za Svet na Kanalu A zatrjeval, da s spornimi posli zakoncev Karner nima nič. Novinarji pa so včeraj razkrili, da je Mihael Karner eno izmed svojih podjetij pred dvema mesecema prenesel na Slivnikovega sina Uroša.
Kdo je bil Danilo Slivnik?
Danilo Slivnik je javnosti najbolj znan po vlogi odgovornega urednika Maga, ko popularizira tezo o t. i. Kučanovem klanu, o katerem napiše knjigo z istoimenskim naslovom. Po odhodu z Maga v času vlade Janeza Janše postane predsednik uprave osrednje medijske hiše v državi, Dela, d. d. Takrat Mag preide pod okrilje Dela. Leta 2008, ko na oblast pride Borut Pahor, je formalno zapustil medijsko srenjo in se začel ukvarjati z gradbinskimi posli.
Slivnik se je rodil na Prevaljah v komunistični družini: oče je bil med drugim povezan z Josipom Brozom. Šolal se je za novinarja: diplomiral je na fakulteti FSPN, predhodnici današnje Fakultete za družbene vede. Svojo novinarsko pot je začel v 80. letih kot dopisnik Dela iz Moskve, kjer je doživel vladavino kar štirih predsednikov Sovjetske zveze: Brežnjeva, Andropova, Černjenka in Gorbačova.
