Trojno slavje v Topolšici: proslavili dan zmage, dan Evrope in krajevni praznik
V počastitev dneva zmage, dneva Evrope in krajevnega praznika so v Topolšici 9. maja priredili osrednjo slovesnost. Tradicionalna prireditev v spomin na zgodovinski dogodek, ki mu slovenska politika še vedno ni pripisala ustrezne veljave na ravni države, pa je v Šaleški dolini in širše še vedno pietetna slovesnost, posvečena žrtvam vojnega nasilja, padlim talcem in umrlim borcem. In dogodku, ki je s podpisom kapitulacije Nemčije postal eden od temeljev svobode in razvoja naše družbe.
Ne morem razumeti, da se nas grozote vojn v naši geografski bližini ter po svetu ne dotaknejo, kot da ne gre tudi za naš mir.
Zgodovinska prelomnica ni bila pomembna le za ta kraj na Štajerskem in Slovenijo. Simbolični podpis nemškega generala Aleksandra Von Löhra pred partizanskim komandantom Ivanom Dolničarjem Janošikom je ključno vplival tudi na evropsko zgodovino in poznejši razvoj demokratične Evrope. Po položitvi vencev k spominski plošči žrtev vojnega nasilja v Spominskem parku 9. maja v spremstvu skupine praporščakov društev ŠD General Maister, Zveze borcev za vrednote NOB ter veteranskih društev in združenj vojne za Slovenijo se je ob gasilskem domu v Topolšici odvila slovesnost ob trojnem praznovanju. Spomnili so se padlih za svobodo in mladega partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha, ki je Slovencem zapustil duh uporništva in klica k osvoboditvi izpod tujega jarma.
Podučimo mlade
Župan občine Šoštanj Boris Goličnik je spomnil na pomen dneva zmage in poudaril že desetletja nerazumevanja pobud in želje, da bi dogodek pridobil večjo veljavo tudi v širšem slovenskem prostoru: »Že dolgo se zavedamo, da smo Slovenci tukaj v Topolšici po grozoviti moriji, ki jo je sejala druga svetovna vojna, postali svobodni, za to svobodo pa so trpeli in umirali tudi številni tukajšnji domačini. Že res, da je občina Šoštanj majhen kraj na zemljevidu Slovenije, še manjši v Evropi. A je veličina zgodovinskega dogodka pred 78 leti na tem kraju gotovo presegla odnos, ki ga do tega ima naša družba. Prav je, da se zavedamo pomembnosti preteklih dejanj in ljudi, svoje lastne vrednosti. To smo in bomo še povedali na glas. Veseli pa smo, da se je na državnem nivoju letos prisluhnilo naši pobudi, da je bila slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju v Šoštanju, Kajuhovem rojstnem mestu.«
Zbrane je nagovorila tudi podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević, ki je poudarila, da ne bomo pozabili žrtev druge svetovne vojne, naša naloga pa je, da o tem poučimo tudi mlade. Osrednja govornica na slovesnosti Andreja Katič, predsednica ZB za vrednote NOB Velenje in državna sekretarka, je opozorila na pomen dogodkov v preteklosti in dejala, da želi, da mlajše generacije ne bi nikoli začutile grozot vojne. »Vsi skupaj si moramo prizadevati za mir. Ne morem razumeti, da se nas grozote vojn v naši geografski bližini ter po svetu ne dotaknejo, kot da ne gre tudi za naš mir.« Njeno osrednje sporočilo je bilo, da so najpomembnejši dosežki države predvsem na različnih področjih, na primer na športnem, glasbenem, znanstvenem, kulturnem, domovina pa je tam, kjer živijo njeni prijatelji ne glede na narodnost, raso ali vero.
Dan Evrope slavi novo, drugačno Evropo, ki je zrasla na pogorišču vojne in ki naj bi jo povezovale skupne vrednote; spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic. Katičeva je sklenila z mislijo, naj bo človek brat človeku. »Vsem čestitam ob dnevu zmage, dnevu Evrope ter krajankam in krajanom Topolšice tudi ob njihovem krajevnem prazniku!« Množica zbranih je zatem lahko uživala v kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci Glasbene šole FKK Velenje, mladi plesalki Neža Travenšek in Živa Matjaž ter osrednja izvajalca Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj in Pihalna godba Zarja Šoštanj.
