Slavnostni špalir za naj gasilko Slovenskih novic

KRVAVČJI VRH – V nedeljo se je nad Belo krajino smejalo tudi nebo. Kajti če je Ljubljansko kotlino za vrat stiskala megla, so se sivi oblaki nad Dolenjsko začeli trgati, belokranjska gričevja pa so se lesketala v toplem jesenskem soncu. Med temi, v vasici nekje med Semičem in Metliko, se je v nebesno modrino ponosno dvigoval zvonik cerkve svetega Florjana, zavetnika gasilcev.

Nadvse primerno, saj je verjetno ni bolj gasilske vasi v vsej Sloveniji, kot je Krvavčji Vrh z 81 dušami, med katerimi jih kar 67 nadaljuje že 88-letno gasilsko tradicijo tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. To je dobilo potrditev, da sta vnema in požrtvovalnost lahko nagrajena.

Prav njihova vselej nasmejana sovaščanka in že od svojega šestega leta gasilka Katarina Plut je namreč pometla s konkurenco več kot 60.000 gasilk iz vse Slovenije ter postala naj gasilka leta 2018. To je dokaz, da stopa po pravi poti, in to so ji na svoj topli način pokazali tudi sovaščani in sogasilci, ki si štejejo v čast, da je Katarina med njimi. Priredili so ji vesel in nadvse gasilski sprejem s pravo gasilsko veselico, med katero je odzvanjal gasilski pozdrav "Na pomoč!"

Že nos je povedal, da smo se znašli na pravem kraju, saj se je po zraku širil omamni vonj pečenih odojkov in jagenjčkov. A tudi če bi nas ne vodil vonj, bi morali le slediti ušesom. V vasi so okoli treh popoldne namreč zadonele sirene in skoznjo so vse do tamkajšnjega športnega igrišča z utripajočimi lučmi in tulečimi sirenami pripeljali trije gasilski avtomobili, v srednjem pa njihova Katarina, ki so jo že nestrpno čakali tako sovaščani kot tudi gasilci prostovoljnih gasilskih društev Krvavčji Vrh, Grešnjevec in Gradnik, katerih članica je tudi Plutova.

"Sprejem, primeren za naj gasilko leta!" je odzvanjalo, ko se je, ozaljšana z laskavo lento, sprehodila skozi špalir iz gasilskih cevi do mizice, po kateri je razporejenih ležalo 32 medalj, ki jih je v letih gasilske dejavnosti osvojila na gasilskih tekmovanjih. "A najmanj polovica jih je ostala doma, vseh je preveč," je ponosno dejal njen stric Stane, tudi gasilec.

Prav njena vnema, predanost in gorečnost so tiste, s katerimi je prepričala bralke in bralce Slovenskih novic, da so ji podelili svoj glas in lento naj gasilke. Pa vendar se nič od tega ne bi zgodilo brez brata Tonija, ki je videl natečaj časopisa Slovenskih novic za naj gasilko in jo, z močno vero v sestro, brž prijavil. Z njim pa je v Katarino očitno verjelo tudi ogromno drugih, čeprav sama vsaj na začetku ni verjela v zmago.

"Smo le majhno društvo, nisem verjela, da lahko premagamo mnogo večja od drugod," je dejala in dodala, da je ta zmaga toliko njena, kot je to združen uspeh vseh, ki stojijo za njo, jo spodbujajo in podpirajo. "Neizmerno ponosni smo nanjo. Ime Semiča je ponesla po Sloveniji," se ji je zahvalila Polona Kambič, županja občine Semič, prepričana, da se Katarinina zmagoslavna pot šele dobro začenja. Vsaj toliko so ponosni nanjo tudi njeni sogasilci in sogasilke in ji še dodatno hvaležni, saj je z zmago priborila matičnemu gasilskem društvu Krvavčji Vrh 5000 evrov iz Krambergerjevega sklada, s čimer bodo posodobili svojo gasilsko opremo, preostanek pa namenili gradnji gasilskega poligona. Ta bo, če bo šlo vse po načrtih, zrasel prav na tem športnem igrišču.


Dober gasilec mora biti vesten, požrtvovalen, nikoli mu ne sme biti žal ne časa ne volje. O tem je prepričana naša naj gasilka, ki sta jo kot majhno deklico v gasilsko dejavnost pritegnila povezanost in druženje. No, in nadaljevanje družinske tradicije, ki jo je začel že njen dedek, danes pa so v društvu tudi njena brata Toni in Aleš, oče Tone in mama Olga, vsi so bili na radostnem sprejemu s ponosom v očeh.


Ta je bil še odtenek večji, saj je Katarina komaj teden prej dosegla še eno pomembno življenjsko zmago. Nazivu naj gasilke je te dni namreč dodala še naziv diplomirane agronomke. "Zdaj pa novim projektom naproti!" je še sklenila in v mislih verjetno zrla v prihodnost, ko bo opravljala izpit za dihalni aparat in postala še operativna gasilka.