So odločno proti kletkam: »Ta praksa ne spada v Slovenijo 21. stoletja«
V Sloveniji še vedno okoli četrt milijona kokoši nesnic vse življenje preživi v majhnih kletkah velikosti vašega prenosnega računalnika; več deset tisoč svinj pa, denimo, v kletkah, kjer se ne morejo niti obrniti. »Ta praksa ne spada v Slovenijo 21. stoletja,« so prepričani v društvu Animal Enterprise Transparency Project (AETP), kjer so sprožili peticijo za zakonsko odpravo kletk pri reji svinj in kokoši nesnic.
»Zelo jasno je, da živali v natrpanih kletkah trpijo. Svinje in kokoši doživljajo stres, bolečino, strah, nelagodje in frustracijo, ker je njihovo gibanje močno omejeno, avtonomija pa jim je popolnoma odvzeta,« je ob začetku kampanje Slovenija proti kletkam povedal predsednik društva AETP Samo Curk.
30 TISOČ PODPISOV želijo zbrati.
Takšno je tudi uradno mnenje Evropske agencije za varno hrano (Efsa). Ta je za izboljšanje blaginje kokoši nesnic predlagala opustitev reje v kletkah in prehod na alternativne sisteme, kot so talna (hlevska) reja, reja z izpustom na prosto in ekološka reja. Pri reji svinj pa je predlagala opustitev ukleščenja, pri katerem se svinje zapira v kletke v obdobju umetne osemenitve, delu brejosti, ob porodu in med dojenjem. Kot razlog je Efsa navedla resne negativne posledice, ki jih imajo kletke na zagotavljanje fizioloških in etoloških potreb teh živali.
Evropska komisija je še leta 2021 obljubljala, da bo v odziv na evropsko državljansko pobudo Končajmo dobo kletk, ki je zbrala 1,4 milijona podpisov, prenovila zakonodajo o blaginji živali, v okviru katere bo odpravila tudi kletke v živinoreji, in sicer z letom 2027. A je prenova zakonodaje padla v vodo. Organizatorji evropske državljanske pobude so zaradi neizpolnitve obljube o odpravi kletk proti komisiji zato že marca letos vložili tožbo na Sodišču EU.
Zelo jasno je, da živali v natrpanih kletkah trpijo. Svinje in kokoši doživljajo stres, bolečino, strah ...
Društvo AETP zahteva prepoved reje v kletkah na ravni države. Ta z zakonodajo omogoča rejo v majhnih kletkah in ima edina moč dvigniti minimalni standard reje na manj nevzdržnega za živali, ujete v sistem industrijske reje. V dveh mesecih želijo zbrati 30.000 podpisov in jih predati vladi. Po besedah Sama Curka naklonjenost v vladi za zakonsko prepoved obstaja. A se zavedajo, da bo odprava zahtevala prehodno obdobje in da bo treba zagotoviti denar za prehod rejcev na sisteme reje brez kletk.
Javno mnenje naklonjeno
Javnomnenjska raziskava Eurobarometer iz lanskega leta sicer kaže, da je velika večina Slovenk in Slovencev (95 odstotkov) že proti uporabi kletk v živinoreji.
11.000 Najmanj toliko svinj pri nas zapirajo v kletke.
255.000 Število vseh nesnic (15 %), ki pri nas živijo v kletkah.
9 % Tolikšen delež vseh jajc pri nas znesejo kokoši iz kletk.
Sodeč po registru maksimalnih zmogljivosti hlevov za kokoši nesnice še vedno okoli 255.000 kokoši nesnic oziroma skoraj 15 odstotkov vseh živi v kletkah. Kjer ne morejo prhutati s krili, kjer sta jim onemogočena čiščenje perja s prašno kopeljo in čepenje na višini. Kjer skoraj vse življenje bivajo na žičnati podlagi in nimajo dostopa do nastilja; za valjenje jajc se ne morejo umakniti v ločeni prostor, tam tudi nimajo dostopa do sončne svetlobe ali možnosti za raziskovanje okolice. Zaradi pustega okolja in nezmožnosti izražanja naravnih vedenj lahko svoj stres in frustracijo usmerijo v vrstnice in jim kljuvajo perje, opisujejo pobudniki peticije.
Kokoši iz kletk dajo sicer okoli devet odstotkov vseh jajc, ki jih porabimo v Sloveniji. Pred odpravo prodaje jajc iz reje v kletkah s polic trgovskih verig v letih 2017–2021 je bila večina jajc pridobljenih iz rej v kletkah.
