Rekordni niz zviševanja evrskih obrestnih mer: posojila bodo še dražja
Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes devetič zapored zvišal obrestne mere za območje evra. Tretjič v nizu je dvig znašal 0,25 odstotne točke. S tem je osrednji organ evrske denarne politike nadaljeval rekordni niz zaostrovanja denarne politike, ki se je začel julija lani.
»Inflacija še naprej upada, a se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka,« je bilo strnjeno osnovno sporočilo sveta ECB ob današnji odločitvi.
Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo tako po novem pri 4,25 odstotka, torej najvišje od časa pred zadnjo veliko finančno in gospodarsko krizo, s katero se je začelo več kot desetletje dolgo obdobje bolj ohlapne denarne politike.
Depozitna obrestna mera, ki je bila pred lanskim julijem dolgo časa v negativnem območju in jo trgi posebej budno spremljajo, pa bo pri 3,75 odstotka, kar je celo največ po letu 2000.
Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila bo medtem pri 4,50 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 2. avgusta.
Med analitiki so vse pogostejše napovedi, da bi svet ECB na naslednjem zasedanju septembra lahko še desetič zvišal obrestne mere, potem pa bi jih vsaj za pol leta pustil pri miru. Velja namreč ocena, da sprejeti sklepi denarne politike delujejo z zamikom, vsaj polletnim, tako da se dejansko trenutno kaže še učinek obrestih dvigov s konca 2022 in z začetka tega leta.
