Pripravite lopate, pred nami so sneženi dnevi

Tudi Slovenijo je v preteklih dneh zajel mrzel polarni zrak, na jugu Balkanskega polotoka in tudi v Turčiji je kar obilno snežilo. V večjem delu Slovenije smo se danes prebudili v sneženo jutro, kamere so na različnih koncih posnele ples snežink.

V četrtek, 5. januarja, je v višjih legah, pod Karavankami in v zgornjem Posočju pihal okrepljen severni veter s sunki nad 70 km/h, na Ilirskobistriškem in tudi ponekod drugod na Primorskem pa je pihala zmerna do močna burja s sunki nad 100 km/h.

V petek, 6. januarja, je močan veter pihal tudi v severovzhodni Sloveniji. V notranjosti Slovenije in tudi na Primorskem v krajih brez burje (Goriška) so ob prodoru polarnega zraka temperature ves dan ostale pod lediščem.

Jutranje temperature so bile večinoma pod –10 °C. V sredogorju in visokogorju so bile razmere ekstremne. Občutek mraza zaradi nizkih temperatur, ki so se gibale od –15 do –22 °C, in vetra je bil med –30 in –38 °C.

Snega le za vzorec

V Sloveniji je 2. januarja snežilo le na skrajnem jugozahodu. V Črnomlju je zapadlo 17, v Kočevju in Novem mestu pa 8 cm snega. Še vedno pa je večji del države brez obilnejših padavin že več kot mesec dni.

Opozarjanje na sušo v zimskih mesecih se začne, ko je padavin v izbranem obdobju manj kot v dolgoletnem povprečju in obstaja velika verjetnost vpliva suše na okolje.

Če je padavin manj kot običajno, se lahko v katerem koli delu leta pojavi meteorološka suša. Daljše pomanjkanje lahko vpliva tudi na druge elemente okolja.

Fiziološka suša

Kmetijske rastline so v obdobju zimskega mirovanja, zato večjih težav s kmetijsko sušo za zdaj ni. Lahko govorimo le o vplivu suše na posevke ozimnega žita, ki je v tem času na poljih.

Razmere se lahko močno poslabšajo, če se zimska suša pojavi v kombinaciji z nizkimi temperaturami zraka, ko površinski sloj tal zamrzne.

V toplih dneh, ko se je decembra dnevna temperatura zraka dvignila nad 0 °C, se je še sprožala fotosinteza, ki je v rastlinah v primeru pomanjkanja vode povzročila sušni stres – fiziološko sušo. Te dni ponekod že lahko opazimo posledice na posevkih ozimnega žita, ki ponekod rumeni.

Fiziološka suša iz podobnih razlogov lahko prizadene tudi zimzelene drevnine in grmičevje, posledice opazimo kot porjavelo in izsušeno listje. Izsušena tla so močno tveganje za odnašanje površinskega sloja na območjih, ki so izpostavljena močnemu vetru oziroma burji na Primorskem.

Zimska hidrološka suša

Potem ko je bil november bolj vodnat kot običajno in smo imeli v treh zaporednih koncih tedna celo poplave, se je december začel s srednjimi in malimi pretoki na rekah.

Decembra ni bilo padavin in vodnatost rek je ves mesec upadala, v drugem delu meseca so bili pretoki rek že večinoma mali. Stanje ostaja podobno tudi januarja.

Po podatkih hidrološke službe ARSO prevladuje zimska hidroška suša z za to obdobje značilnimi malimi pretoki rek. Mala vodnatost rek je razporejena po vsej državi, večjih odstopanj na posameznih območjih v državi ni.

Nekatere manjše presihajoče reke so presahnile, kar za ta čas sicer ni posebna izjema. V zadnjem večdnevnem obdobju je nizkovodno stanje ustaljeno, t. i. bazni odtoki le zelo počasi upadajo.

Gladine podzemne vode so se decembra 2016 povsod po državi zniževale. Glede na dolgoletno povprečje so bile decembra 2016 podpovprečne, vendar na večini merilnih mest niso dosegale nizkih oziroma zelo nizkih vrednosti.

Hidrološka suša 10. januar 2015

V visokogorju je do jutra pihal zelo močan zahodni do severozahodni veter. Na Kredarici je polurna povprečna hitrost vetra dosegla rekordnih 129 km/h, v sunkih pa je pihalo celo do prav tako rekordnih 221 km/h.

Kaj postorimo na začetku januarja

Zimzelene rastline na vrtu dovolj zalijmo pred zmrzaljo. Takoj ko se temperature dvignejo nad ledišče, jih zalijmo spet. A previdno, le po tleh, in ne po listih ali iglicah. Dobrodošla preventiva pred zimsko sušo je tudi zastirka iz lubja, ki prekriva zemljo in zmanjšuje intenzivnost izhlapevanja.