Predsednica države meni, da za razvoj kritičnega mišljenja potrebujemo poglobljeno branje

V Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi je potekala državna slovesnost ob dnevu reformacije. Osrednja govornica je bila predsednica Nataša Pirc Musar, ki je med drugim poudarila, da za razvoj kritičnega mišljenja potrebujemo poglobljeno branje, ob tem pa pozdravila dejstvo, da praznik letos zaznamujemo v krajih, kjer sobivajo trije jeziki.

Pirc Musar je med tri jezike uvrstila slovenskega, madžarskega in prekmurskega. Tudi prekmurščino štejemo za jezik, je dejala in dodala: »Bodimo ponosni na bogastvo naše kulture, ki na seznamu prevodov Svetega pisma nastopi kar dvakrat: prvič z Dalmatinovim prevodom celotnega Svetega pisma leta 1583, potem pa še s Küzmičevim prevodom Nove zaveze v prekmurščino manj kot 200 let kasneje.«

Digitalna doba vodi v površno in razpršeno branje

Predsednica je izpostavila tudi častno gostovanje Slovenije na nedavnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, na katerem je naša država po njenem mnenju dostojno in dostojanstveno predstavila svoje literarne ustvarjalce.

Ob tem je poudarila, da nas digitalna doba vodi v površno in razpršeno branje, zato je tik pred frankfurtskim sejmom nastal Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki poudarja, da je to naše najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja.

Po njenih besedah je tudi Evropska unija začela razmišljati o vplivu tehnologij, razmislek pa je pomemben, je dejala, saj umetni inteligenci prepuščamo tudi odločanje. »Znanje namreč ne zagotavlja tudi etičnosti. Umetna inteligenca je toliko etična, kolikor so etični njeni razvijalci, kar je odvisno tudi od etičnih pravil, ki jim jih postavi družba. Znanje, na katerem temelji odločanje, pa je tako pri umetni inteligenci kot pri ljudeh odvisno od kakovosti virov, iz katerih se učijo,« je še dodala Pirc Musar.