BORIS PAHOR

Pahor je bil pisatelj brez meja, državljan sveta, človek srca

Tudi v Italiji poudarjajo literarno vrednost del Borisa Pahorja in pomen njegovega opominjanja na grozote nacizma in fašizma.
Fotografija: Boris Pahor. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Boris Pahor. FOTO: Jože Suhadolnik

V 109. letu starosti je preminil veliki pisatelj in domoljub Boris Pahor. Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. »Boris Pahor je bil kot korenina, ki vse do konca ne neha rasti in širiti svojega dometa. Tudi v poslednjih letih je bil njegov glavni cilj svoje spomine, od mladosti zaznamovane z odvzemom maternega jezika, preko taboriščne izkušnje do razmišljanj o totalitarizmih 20. stoletja, predati mladim. V njih je prepoznaval upanje v boljšo prihodnost,« so njemu v spomin zapisali na STA.

Življenju in delu Borisa Pahorja se je s sožalnimi odziva poklonil tudi slovenski politični vrh, prav tako mnogi drugi znani Slovenci.

Bivši premier in predsednik stranke SDS Janez Janša je zapisal, da je umrl eden največjih slovenskih pisateljev, direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija pa: »Poslovil se je velik Slovenec, pisatelj in predvsem Človek. Ko je bil star 90 let, sem ga gostil na univerzi v Rimu. Nepozabno srečanje. Vse je presenečal s svojo življenjsko energijo in modrostjo. Naj počiva v miru. Hvala za vse, Boris Pahor.«

»Poslovil se je pisatelj svetovnega kova in pričevalec fašističnega nasilja nad Slovenci v Italiji Boris Pahor. Vse življenje se je boril za pravičnost,svobodo in slovensko narodno zavest. Dragoceni opus velikana našega časa bo živel večno,naj počiva v miru,« so zapisali pri največji stranki nove vlade Gibanju Svoboda.

»Hvala za vse BORIS PAHOR – SLOVENSKA VEST STOLETJA – neprecenljiv zgled za slovenstvo in človeštvo. S slovesom je konec dobe velikih osebnosti 20 st., a ostajajo knjige in tudi to pričevanje, ko pravi: To ni noben nacionalizem, imeti svojo identiteto, jezik..« je na twitterju zapisal novinar Jože Možina, s tem citatom je na Pahorja spomnil tudi  poslanec SDS Branko Grims.

»Odšli ste mnogo prezgodaj. Hvala za to, da ste bili naša vest. In da ostajate naš opomnik proti vsem oblikam nestrpnosti,« pa se je Pahorju poklonil evropski poslanec Milan Brglez. Predsednica SD Tanja Fajon je pretresenost zaradi Pahorjeve smrt izrazila ob začetku zaslišanja kandidatov za ministre.

Antropolog Dan Podjed je ob Pahorjevi smrti na twitterju zapisal: »Mlad je, kdor gleda na prihodnost v imenu ustvarjalnosti, na spodoben razvoj človeške družbe; star, kdor ne ve, kaj bi počel, in če si že česa želi, potem je to uspeh.– Boris Pahor (1913–2022).

Italijanski mediji podrobno o njegovem življenju in delu

Pahorjeva smrt pa sicer odmeva tudi v tujini. Francoska diplomatka Florence Ferrari je o njem zapisala, da je bil velikan literature in z dobrim znanjem francoščine tudi veliki prijatelj Francije, ki je Evropi pustil izjemno dragoceno zapuščino.  

Poglobljeno pa so se o njegovem življenju in delu danes razpisali tudi Italijanski mediji. Poudarili so literarno vrednost njegovih del, predvsem pa pomen njegovega spominjanja in opominjanja na grozote nacizma in fašizma ter na zatiranje slovenske manjšine v Italiji.

S poglobljenim nekrologom se je od Pahorja in njegovega »zgodovinskega spomina na grozote« nad manjšinami v rimski La Repubblici poslovil tržaški novinar in pisatelj Paolo Rumiz. Kot je zapisal, je bila Pahorjeva dolgoživost »morda maščevanje fašizmu, ki mu je ukradel 25 let življenja in mu preprečil, da bi govoril svoj jezik«.

»To je bil odgovor na ostracizem tistih, ki po vojni niso hoteli vedeti, da je v 'zelo italijanskem' mestu človek, ki je sposoben pisati v drugem jeziku, še toliko bolj, če je vztrajal pri spodkopavanju pozabe v deželi, kjer je fašizem naredil najslabše. Poznali so ga povsod po svetu, razen doma. Padec te ovire je dočakal šele pri 95 letih, ko so njegovo mojstrovino Nekropola o internaciji v nacističnem taborišču po 40 letih odmrznili in prevedli v italijanščino,« je poudaril Rumiz.

Plameni kot začetek zla

Kot je dodal, se je Pahor pogosto spominjal požara, ki so ga leta 1920 zanetili črnosrajčniki v slovenskem Narodnem domu v Trstu. »Ti plameni, ki jih je videl kot otrok, so bili zanj začetek zla, rasnega zatiranja, ki se je v Italiji začelo še pred tistim v Nemčiji. Trst je bil ljubljeni in prekleti kraj, kjer so si zamislili iztrebljenje Slovanov (ki so jih italijanizirali v desettisočih) in kjer je Mussolini ob divjanju navijaških množic razglasil protijudovske zakone,« je spomnil Rumiz. Kot je dodal, se je na vse to danes vrnila senca zanikanja.

Boris Pahor. FOTO: Jože Suhadolnik
Boris Pahor. FOTO: Jože Suhadolnik
»Vse manj je govora o fašistih in vojni, ki so jo sprožili, da bi se spomin bolje osredotočil na fojbe, maščevanje 'slovanskih komunističnih hord' proti tistim, ki so vojno izgubili. Ko je občina Trst Pahorju ponudila imenovanje za častnega občana, ne da bi v pisateljevem življenjepisu omenila fašizem, je starec zavohal prevaro in zavrnil zastrupljeno darilo,« je med drugim še opozoril Rumiz.

Novico o smrti »velikega pisatelja in intelektualca«, ki velja »za največjega slovenskega pisatelja v Italiji in enega najpomembnejših glasov tragedije deportacij v nacistična koncentracijska taborišča« ter »diskriminacije slovenske manjšine v Trstu med fašističnim režimom« je objavila tudi italijanska tiskovna agencija Ansa. Tudi na spletni strani tržaškega dnevnika Il Piccolo je naslovna novica smrt »simbola nemirnih dogodkov na vzhodni meji«, ki »je bil priča požigu Narodnega doma ter pretrpel fašistični pregon, deportacijo v nacistično taborišče in blokado Titove Jugoslavije, ker se ni strinjal s komunistično vladavino«.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije