Pahor je bil pisatelj brez meja, državljan sveta, človek srca
V 109. letu starosti je preminil veliki pisatelj in domoljub Boris Pahor. Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. »Boris Pahor je bil kot korenina, ki vse do konca ne neha rasti in širiti svojega dometa. Tudi v poslednjih letih je bil njegov glavni cilj svoje spomine, od mladosti zaznamovane z odvzemom maternega jezika, preko taboriščne izkušnje do razmišljanj o totalitarizmih 20. stoletja, predati mladim. V njih je prepoznaval upanje v boljšo prihodnost,« so njemu v spomin zapisali na STA.
Življenju in delu Borisa Pahorja se je s sožalnimi odziva poklonil tudi slovenski politični vrh, prav tako mnogi drugi znani Slovenci.
Pahor o Pahorju: Bil je pisatelj brez meja, državljan sveta, človek srca
»Bil je pisatelj brez meja, državljan sveta, človek srca,« je zamejskega literata Borisa Pahorja ob njegovi smrti v nagovoru opisal predsednik republike Borut Pahor. »Z njegovim odhodom se končuje en čas in se pričenja drug. Brez njega med nami ni več oči, ki so videle, in roke, ki je zapisala,« je dejal.
»Boris Pahor je bil, z besedami Draga Jančarja, človek s prepovedanimi sanjami, ki so postale resničnost. Bil je očividec, pričevalec, opominjevalec. Vest slovenstva, Evrope in sveta. Človek, ki je zase terjal svobodo, da misli drugače in je to enako svobodo zahteval tudi za druge,« je povedal predsednik republike.
»Nemogoči potnik skozi zgodovino« je po besedah Boruta Pahorja »s svojo neverjetno življenjsko silo postal predvsem navdihovalec. Zaradi njega vemo, da si lahko upamo sanjati prepovedane sanje. Bil je pisatelj brez meja, državljan sveta, človek srca«.
Kot je še povedal, osebno čuti globoko zadoščenje, da sta ga z italijanskim predsednikom in prijateljem Sergiom Mattarello odlikovala z odlikovanji obeh držav na dan, ko je tržaški Narodni dom po 100 letih postal znova slovenski.
Spomnil je na besede Borisa Pahorja, ki je ob tem dejal, da »odlikovanji posveča vsem mrtvim, vsem, o katerih je pisal, začenši z Lojzetom Bratužem in štirimi bazoviškimi junaki, ki se jim bo 13. julija poklonil tudi predsednik italijanske države«.
»Slovenke in Slovenci, Evropejke in Evropejci, srečni smo, da nam je usoda namenila Borisa Pahorja,« je nagovor sklenil predsednik republike.
STA
Bivši premier in predsednik stranke SDS Janez Janša je zapisal, da je umrl eden največjih slovenskih pisateljev, direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija pa: »Poslovil se je velik Slovenec, pisatelj in predvsem Človek. Ko je bil star 90 let, sem ga gostil na univerzi v Rimu. Nepozabno srečanje. Vse je presenečal s svojo življenjsko energijo in modrostjo. Naj počiva v miru. Hvala za vse, Boris Pahor.«
»Poslovil se je pisatelj svetovnega kova in pričevalec fašističnega nasilja nad Slovenci v Italiji Boris Pahor. Vse življenje se je boril za pravičnost,svobodo in slovensko narodno zavest. Dragoceni opus velikana našega časa bo živel večno,naj počiva v miru,« so zapisali pri največji stranki nove vlade Gibanju Svoboda.
»Hvala za vse BORIS PAHOR – SLOVENSKA VEST STOLETJA – neprecenljiv zgled za slovenstvo in človeštvo. S slovesom je konec dobe velikih osebnosti 20 st., a ostajajo knjige in tudi to pričevanje, ko pravi: To ni noben nacionalizem, imeti svojo identiteto, jezik..« je na twitterju zapisal novinar Jože Možina, s tem citatom je na Pahorja spomnil tudi poslanec SDS Branko Grims.
»Odšli ste mnogo prezgodaj. Hvala za to, da ste bili naša vest. In da ostajate naš opomnik proti vsem oblikam nestrpnosti,« pa se je Pahorju poklonil evropski poslanec Milan Brglez. Predsednica SD Tanja Fajon je pretresenost zaradi Pahorjeve smrt izrazila ob začetku zaslišanja kandidatov za ministre.
Antropolog Dan Podjed je ob Pahorjevi smrti na twitterju zapisal: »Mlad je, kdor gleda na prihodnost v imenu ustvarjalnosti, na spodoben razvoj človeške družbe; star, kdor ne ve, kaj bi počel, in če si že česa želi, potem je to uspeh.– Boris Pahor (1913–2022).
Italijanski mediji podrobno o njegovem življenju in delu
Pahorjeva smrt pa sicer odmeva tudi v tujini. Francoska diplomatka Florence Ferrari je o njem zapisala, da je bil velikan literature in z dobrim znanjem francoščine tudi veliki prijatelj Francije, ki je Evropi pustil izjemno dragoceno zapuščino.
Poglobljeno pa so se o njegovem življenju in delu danes razpisali tudi Italijanski mediji. Poudarili so literarno vrednost njegovih del, predvsem pa pomen njegovega spominjanja in opominjanja na grozote nacizma in fašizma ter na zatiranje slovenske manjšine v Italiji.
S poglobljenim nekrologom se je od Pahorja in njegovega »zgodovinskega spomina na grozote« nad manjšinami v rimski La Repubblici poslovil tržaški novinar in pisatelj Paolo Rumiz. Kot je zapisal, je bila Pahorjeva dolgoživost »morda maščevanje fašizmu, ki mu je ukradel 25 let življenja in mu preprečil, da bi govoril svoj jezik«.
»To je bil odgovor na ostracizem tistih, ki po vojni niso hoteli vedeti, da je v 'zelo italijanskem' mestu človek, ki je sposoben pisati v drugem jeziku, še toliko bolj, če je vztrajal pri spodkopavanju pozabe v deželi, kjer je fašizem naredil najslabše. Poznali so ga povsod po svetu, razen doma. Padec te ovire je dočakal šele pri 95 letih, ko so njegovo mojstrovino Nekropola o internaciji v nacističnem taborišču po 40 letih odmrznili in prevedli v italijanščino,« je poudaril Rumiz.
Plameni kot začetek zla
Kot je dodal, se je Pahor pogosto spominjal požara, ki so ga leta 1920 zanetili črnosrajčniki v slovenskem Narodnem domu v Trstu. »Ti plameni, ki jih je videl kot otrok, so bili zanj začetek zla, rasnega zatiranja, ki se je v Italiji začelo še pred tistim v Nemčiji. Trst je bil ljubljeni in prekleti kraj, kjer so si zamislili iztrebljenje Slovanov (ki so jih italijanizirali v desettisočih) in kjer je Mussolini ob divjanju navijaških množic razglasil protijudovske zakone,« je spomnil Rumiz. Kot je dodal, se je na vse to danes vrnila senca zanikanja.
Novico o smrti »velikega pisatelja in intelektualca«, ki velja »za največjega slovenskega pisatelja v Italiji in enega najpomembnejših glasov tragedije deportacij v nacistična koncentracijska taborišča« ter »diskriminacije slovenske manjšine v Trstu med fašističnim režimom« je objavila tudi italijanska tiskovna agencija Ansa. Tudi na spletni strani tržaškega dnevnika Il Piccolo je naslovna novica smrt »simbola nemirnih dogodkov na vzhodni meji«, ki »je bil priča požigu Narodnega doma ter pretrpel fašistični pregon, deportacijo v nacistično taborišče in blokado Titove Jugoslavije, ker se ni strinjal s komunistično vladavino«.
