LJUBLJANA – »Komisija je seznanjena z aktivnostmi organizacij, ki radikalizirajo posameznike v Sloveniji, nisem pa pooblaščen, da bi dodatno razkril kakršne koli podrobnosti,« je navedbe avstrijskih obveščevalcev in medijev, da so se džihadisti, celo avstrijski, zbirali pri nas, sinoči potrdil podpredsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) Matej Tonin. Prepričan je, da je problem v Sloveniji, da očitno država postaja zaradi ohlapne zakonodaje »zatočišče za vse mogoče radikalne skupine. V Sloveniji se očitno počutijo varne, da tovrstna srečanja organizirajo pri nas.«
Slovenska policija in varnostno-obveščevalna služba Sova zatrjujeta, da je Slovenija varna. Marjan Miklavčič, nekdanji direktor varnostno-obveščevalne službe, je za oddajo 24ur zvečer na Pop TV dejal, da je informacija avstrijskih medijev alarmantna, vendar pa da je treba verjeti slovenski policiji, da je varnost na slovenskem prostoru na zadostni ravni.
Slovenija se izpostavlja varnostnim tveganjem
»Informacija je stara, v tem času se je veliko zgodilo, denimo akcija Damask v Bosni, in veliko ekstremistov so odstranili,« pravi Miklavčič. Po njegovih besedah pa je problem v tem, ker se Slovenija v globalnem varnostnem prostoru ponovno izpostavlja varnostnim tveganjem. Še vedno pa meni, da je stopnja varnosti v Sloveniji relativno visoka.
Slovenija: zatočišče za radikalce?
Miklavčič opozarja na pomanjkljivost, ki jo razkriva avstrijski članek: če je šlo za spremljanje ekstremistov znotraj Avstrije, bi bilo smotrno, da se takoj povežeš z varnostnimi službami drugih držav. Če pa tega ne narediš, vstopiš v tuj prostor in gre za strategijo posrednega nastopanja, kjer prijateljska država izvaja ukrepe na lastno pest.
Prav v četrtek je bila vložena obtožnica zaradi posedovanja orožja zoper Boštjana Skubica, ni pa nobenih posledic, ker se je boril v Siriji. Tonin pravi, da je to težava: države po Evropi zaostrujejo zaostrujejo zakonodajo za povratnike z islamskih bojišč. Na Nizozemskem je denimo kaznivo dejanje že potovanje posameznika na območje, ki je pod nadzorom Islamske države. V Nemčiji lahko takšnim posameznikom zasežejo potni list, medtem ko v Sloveniji ni posledic za povratnike.
Marko Ferluga iz stranke SMC obljublja spremembe na tem področju, saj mora vlada do sredine leta sprejeti konvencijo o skupnem boju proti terorizmu (od odvzema potnih listov do kaznivih dejanj v primerih povratnikov s sirskih bojišč …), ki je nastala na ravni EU in bo omogočala sistematično delovanje vseh držav na tem področju. Pravi, da gre za tanko linijo pri dokazovanju posamezniku, kam je potoval in kaj je delal. »Če je to na nivoju EU usklajeno s konvencijo, je to drugače.«
V primeru zdajšnje zakonodaje (108. člen KZ, ki govori o terorizmu) je težava v izvajanju predkazenskih in naboru dokazov, na kar je policija že opozarjala, pravi Miklavčič. Tonin pa je dodal, da sta bila oba Slovenca v Siriji in bi ju lahko obsodili, ker sta bila na ozemlju Islamske države. »Zaradi sodelovanja v boju jima ne moremo nič. Na Nizozemskem bi jima lahko sodili.«
Ferluga obljublja, da bo podpisano konvencijo vlada prinesla v državni zbor, kjer bo sprejeta. »Za posameznika ne moremo delati zakonodaje. Je pa treba zakonodajo modificirati, ker se situacija zelo hitro spreminja.«
